<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vključevanje otrok v postopke zaščite po modelu Barnahus: Vloga socialnih delavcev in sodelovanje z institucijami</dc:title><dc:creator>Trbovšek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Barnahus</dc:subject><dc:subject>Hiša za otroke</dc:subject><dc:subject>participacija otrok</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>otrokov glas</dc:subject><dc:subject>zaščita otroka</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala način vključevanja otrokovega glasu v zaščitne postopke po modelu Barnahus, ki je bil v Sloveniji vzpostavljen leta 2022, v okviru zavoda Hiša za otroke. V središču raziskave je bilo vprašanje, kako se v okviru modela uresničuje pravica otrok do participacije ter kakšna je pri tem vloga socialnih delavcev in drugih strokovnih. Čeprav zakonodaja in mednarodne konvencije jasno opredeljujejo pomen otrokove participacije kot temeljne človekove pravice, se v praksi pogosto pojavljajo razhajanja med normativnimi določili in njihovo uresničitvijo. Otrokov glas je pogosto slišan le formalno, njegova vsebinska vrednost pa ostane spregledana.
Model Barnahus otrokom omogoča prijazno in multidisciplinarno obravnavo. Ključne ugotovitve raziskave kažejo, da model v Sloveniji pomeni pomemben napredek pri zagotavljanju celostne in manj obremenjujoče obravnave otrok, kljub temu pa se pri njegovem izvajanju v praksi sooča s številnimi izzivi. Vključevanje otrokovega glasu se razlikuje glede na institucijo, usposobljenost strokovnih delavcev in njihove zmožnosti vzpostavljanja ustreznih pogojev za participacijo. Kakovost vključevanja in izkušnje otrok so tako v veliki meri odvisne od kompetenc strokovnjakov in kakovosti sodelovanja med institucijami, kot so Hiša za otroke, centri za socialno delo, policija in sodišče.
Rezultati raziskave kažejo, da strokovni delavci kot ključni pogoj za učinkovito otrokovo participacijo prepoznavajo individualiziran pristop, ki je prilagojen otrokovi starosti, psihofizičnemu stanju in razvojnim potrebam. Pomemben element predstavlja tudi priprava otroka ter zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja. Kljub formalnim podlagam pa medinstitucionalno sodelovanje v praksi ni enotno, kar negativno vpliva na kakovost obravnave otrok. Model Barnahus je sicer prepoznan kot pomemben in koristen, vendar pa strokovni delavci opozarjajo na potrebo po večji sistemski podpori, vključitvi Hiše za otroke v predkazenske postopke in razširitvi dostopa do storitev.
V raziskavo so bili vključeni strokovnjaki različnih profilov: socialna delavka iz Hiše za otroke, socialne delavke z različnih centrov za socialno delo, predstavnika policije in sodnica okrožnega sodišča. Takšna raznolikost je omogočila poglobljeno primerjalno analizo perspektiv in strokovnih praks ter prispevala k celovitejšemu razumevanju kompleksnosti in izzivov vključevanja otrokovega glasu v različnih fazah zaščitnega postopka v okviru modela Barnahus.</dc:description><dc:publisher>[A. Trbovšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 09:01:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172764</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.2/.6:347.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52470</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 265061635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
