<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predlog konservatorsko-restavratorskih posegov na lesenem totemskem kipu Petra Jovanovića pred gozdno šolo v Ukancu in laboratorijski poskusi utrjevanja lesa</dc:title><dc:creator>Božič,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vuga,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konservatorstvo-restavratorstvo</dc:subject><dc:subject>leseni kipi na prostem</dc:subject><dc:subject>slovensko taborništvo</dc:subject><dc:subject>dejavniki razkroja</dc:subject><dc:subject>utrjevanje</dc:subject><dc:subject>lesni vzorci</dc:subject><dc:subject>magistrska naloga.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava leseni totemski kip, ki ga je leta 1975 izdelal Peter Jovanovič. Kip, ki stoji pred Gozdno šolo v Ukancu, je izdelan iz enega samega večjega kosa lesa. Dolgotrajna izpostavljenost zunanjim vplivom je privedla do slabega stanja umetnine, kar se
kaže v glivnem razkroju, zmanjšani trdnosti in trdoti lesa ter posledično povečani nevarnosti
podrtja. V delu smo proučevali dejavnike, ki vplivajo na propadanje lesenih skulptur na prostem, in
iskali ustrezne metode za njihovo zaščito. Pri zasnovi konservatorsko-restavratorskega načrta
smo se oprli na informacije, pridobljene iz dostopnih virov, pogovora z avtorjem, vizualnega
pregleda na terenu in izvedenih analiz. Oprli smo se na literaturo, ki obravnava ohranjanje
lesenih skulptur na prostem, s posebnim poudarkom na ustrezni pritrditvi kipa. Praktični del magistrskega dela se osredotoča na testiranje melaminske smole kot utrjevalnega
sredstva za suhi les, ki je postavljen na prostem. Smolo, ki se običajno uporablja za utrjevanje
mokrega lesa, smo preizkusili v različnih koncentracijah in z različnimi metodami nanosa (s
čopičem in potapljanjem). Testiranje smo izvedli na vzorcih hrastovega lesa, ki po vrsti in
podobni ohranjenosti ustreza izvirnemu materialu kipa. Testirali smo tudi druga utrjevalna
sredstva, ki se trenutno pogosto uporabljajo pri utrjevanju suhega lesa. Pri testiranjih smo
analizirali dimenzijske spremembe, stopnjo prodiranja utrjevalnega sredstva, spremembe
barve lesa in vpliv na tlačno trdnost utrjenih vzorcev.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 09:00:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172755</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
