<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stres pri urgentnih zdravnikih in zadovoljstvo v partnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Košir,	Meta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gerjolj,	Stanko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>stres na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>urgentni zdravnik</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo v partnerskem odnosu</dc:subject><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:subject>ekipna povezanost</dc:subject><dc:subject>psihosocialna pomoč</dc:subject><dc:subject>socialna podpora</dc:subject><dc:description>Disertacija je predstavila pregled relevantne literature o stresu in stresnem poklicnem življenju urgentnih zdravnikov ter zadovoljstvu v partnerskem odnosu. Teoretični uvod je obravnaval ključne koncepte, kot so partnerska in socialna podpora, konfliktnost, pomen psihoterapije in psihosocialne pomoči ter duhovnost. Empirični del je zajemal kvalitativno (fenomenološki intervjuji z enajstimi specialisti urgentne medicine) in kvantitativno raziskavo (anketa s petinštiridesetimi specialisti urgentne medicine).
V prvem, kvalitativnem delu raziskave so bila zastavljena tri temeljna raziskovalna vprašanja, na katera so bili pridobljeni odgovori s pomočjo fenomenoloških intervjujev. Ugotovljeno je bilo, da urgentni zdravniki doživljajo intenziteto stresa na delovnem mestu individualno različno, vendar vsi poudarjajo njegovo stalno prisotnost. Glavni stresorji na delovnem mestu so se izkazali za nestalnost, ki izhaja iz dinamičnega, izmenskega urnika dela in zahtevnih intervencij. Pogosto sta vir stresa tudi sama dinamika dela, sistemska organiziranost zdravstva in psihično obremenjujoči pacienti. Pomemben mehanizem razbremenitve med urgentnimi zdravniki predstavlja medsebojni pogovor. Razbremenilni pogovori s sodelavci se tako izkazujejo kot ključna strategija za regulacijo stresa po zahtevnih intervencijah. Psihosocialna pomoč in supervizija sta področji, ki sta med urgentnimi zdravniki še precej nerazviti, kar dodatno poudarja pomen ekipne povezanosti in podpore. Sodelujoči v raziskavi so poročali o težkem ločevanju med zasebnim in poklicnim življenjem, zato ne preseneča pomembna vloga partnerjev urgentnih zdravnikov, poleg sodelavcev. Izpostavili so partnerjevo predanost družini in čas, ki ga namenijo skrbi za dom in družino. Partnerske odnose krepi razbremenilni pogovor, pomemben vidik partnerskega odnosa in povezanosti pa je tudi občutek vzajemne podpore in zaupanja.
V drugem, kvantitativnem delu raziskave je bilo preverjenih osem hipotez. Kvantitativna analiza je vključevala štiri vprašalnike, ki so merili stres na delovnem mestu, zakonsko konfliktnost, zadovoljstvo v partnerskem odnosu in čustveno regulacijo. Preučevana je bila povezava med stresom na delovnem mestu urgentnih zdravnikov in zadovoljstvom v partnerskem odnosu, pri čemer statistično značilna povezava med tema konstruktoma ni bila ugotovljena. Druga hipoteza, ki je preučevala povezavo med različnimi dimenzijami stresa na delovnem mestu (kvantitativna obremenjenost, miselna zahtevnost, neustreznost dela, slabi notranji odnosi, nenadzor nad delom) in zakonsko konfliktnostjo, prav tako ni pokazala močne statistično pomembne povezave. Tretja hipoteza, ki je predpostavljala povezavo med stopnjo stresa na delovnem mestu in čustveno regulacijo, ni bila potrjena, saj ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih povezav. Četrta hipoteza je preučevala razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med ženskami in moškimi urgentnimi zdravniki; statistično značilnih razlik v splošnem odzivu na stres glede na spol ni bilo zaznati, čeprav so ženske poročale o nekoliko višji skupni oceni stresa na delovnem mestu. Naslednje tri hipoteze (peta, šesta in sedma), ki so se nanašale na povezavo med starostjo in delovno dobo urgentnih zdravnikov ter doživljanjem stresa in zadovoljstvom v partnerskem odnosu, so bile zavrnjene, saj statistično pomembne razlike niso bile ugotovljene, z izjemo konstrukta fizične obremenitve, kjer so zdravniki z daljšo delovno dobo poročali o večji fizični obremenjenosti. Zadnja, osma hipoteza je bila potrjena, saj je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna korelacija med zaznano socialno in čustveno nepodporo sodelavcev ter nadrejenih in različnimi dimenzijami stresa na delovnem mestu.</dc:description><dc:publisher>[M. Košir]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 09:00:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172746</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.944:616-051(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 33498</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249311235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
