Optimizacija velikosti sončne elektrarne z baterijo za stanovanjsko hišoRezar, Jože (Avtor) Ažbe, Valentin (Mentor) sončna elektrarnabaterijski hranilnikekonomika proizvodnjeporabaSodobni elektroenergetski sistem se sooča s številnimi izzivi na področju zanesljive oskrbe z električno energijo, pri čemer pomembno vlogo vse bolj prevzemajo sončne elektrarne na strehah stanovanjskih objektov. Ključno vprašanje, ki se pri tem pojavlja, je konsistentnost in zanesljivost oskrbe z električno energijo iz teh virov. Ena izmed možnih rešitev je dolgoročno ali kratkoročno shranjevanje presežkov energije s pomočjo baterijskih hranilnikov. V diplomskem delu smo se osredotočili na razvoj modela za simulacijo proizvodnje, porabe in shranjevanja električne energije v gospodinjstvu, ki uporablja sončno elektrarno in baterijski hranilnik. Model smo razvili v programu Microsoft Excel, ki omogoča pregledne izračune in vizualizacije, pri čemer smo za dodatno podporo pri vizualizaciji uporabili tudi programski paket Matlab. V model smo vključili konkretne podatke, med drugim karakteristike gospodinjstva, podatke o obsevanosti s spletnega portala ARSO ter meritve porabe električne energije s portala Moj Elektro. Zaradi usklajevanja podatkovnih intervalov smo meritve iz 15-minutnega intervala pretvorili v 30-minutnega. Prav tako smo vključili aktualne cene z računa trgovca z električno energijo GEN-I in tehnične specifikacije potencialnih ponudnikov sončnih elektrarn in hranilnikov. Poseben izziv je predstavljal izračun proizvodnje električne energije glede na naklon in orientacijo sončnih panelov, kar pomembno vpliva na končno količino proizvedene energije. Rezultate smo prikazali z več grafi, ki ponazarjajo odvisnost porabe, proizvodnje in shranjene energije skozi leto. Še posebej zanimiv je bil 3D prikaz odvisnosti povračilne dobe investicije glede na velikost elektrarne in kapaciteto hranilnika. Zaradi manjše preglednosti tega prikaza smo dodatno pripravili še posamezne grafe povračilne dobe za posamezne kapacitete hranilnika. Na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da povračilna doba investicije z naraščanjem velikosti sistema praviloma najprej pada, potem pa raste. Optimalna velikost sistema je okvirno pri 10 kWh kapacitete hranilnika in 10 panelih, kar ustreza približno 5 kW proizvodne moči. Ugotovitve imajo sicer omejeno splošno veljavnost, saj se tako investicijski stroški kot tudi povračilna doba lahko bistveno razlikujejo glede na izbranega ponudnika opreme.20252025-09-10 14:50:10Diplomsko delo/naloga172678VisID: 62860COBISS_ID: 265001731sl