Kibernetska varnost z vidika napadalcaStojčić, Dušan (Avtor) Sedlar, Urban (Mentor) kibernetska varnostsocialni inženiringtrojanectipkalni vohunkriptodenarnicaDiplomsko delo obravnava področje kibernetske varnosti z vidika napadalca, s posebnim poudarkom na ranljivosti kriptodenarnic. Čeprav sodobni kriptografski mehanizmi in avtentikacijske metode zagotavljajo visoko raven zaščite pred neposrednimi tehničnimi napadi, napadalci pogosto izberejo bolj pragmatično pot – izkoriščanje človeškega dejavnika. Socialni inženiring v kombinaciji z zlonamerno programsko opremo, kot sta trojanci in tipkalni vohuni (ang. keyloggerji), ostaja ena najučinkovitejših metod za pridobivanje občutljivih podatkov uporabnikov. Delo raziskuje , kako napadalci obidejo tehnične zaščitne mehanizme s prepričevanjem uporabnikov. Zavajajoča sporočila, ponarejene posodobitve ali aplikacije pogosto vodijo v to, da žrtve same namestijo programsko opremo, ki prikrito beleži tipkanje ali posreduje zasebne podatke. Trojanci pri tem delujejo kot prenašalci, saj v ozadju namestijo tipkalne vohune (ang. keylogger), ki zajemajo obnovitvene fraze (angl. seed phrase), gesla in obnovitvene ključe za dostop do kriptodenarnic. Eksperimentalni del, izveden v nadzorovanem virtualnem okolju, je potrdil, da je ta kombinacija socialnega inženiringa ter zlonamerne programske opreme za napadalca zanesljiva in učinkovita pot do kompromitacije denarnice. Druge raziskane metode – ribarjenje, SQL vrivanja in pasivno prestrezanje prometa – so se izkazale kot manj učinkovite v kontekstu kriptodenarnic ali pa so zahtevale posebne pogoje. Praktični del naloge je simuliral različne vektorje napadov, vključno s postavitvijo lažne (ribarske) strani, izkoriščanjem ranljive aplikacije ter izvedbo trojanca z vgrajenim tipkarskim vohunom. Kombinacija trojanca in tipkalnega vohuna pokazala kot izredno nevarna, saj je relativno enostavna za izvedbo, obenem pa lahko deluje neopazno in dolgoročno zbira dragocene poverilnice. Ugotovitve nakazujejo, da je najšibkejši člen varnosti uporabnik sam. V zaključku naloga podaja tudi priporočila za zaščito. Med njimi so uporaba strojnih denarnic za varno shranjevanje ključev brez povezave, kritična presoja virov programske opreme, redno posodabljanje in uporaba antivirusne zaščite ter predvsem ozaveščanje uporabnikov o taktikah socialnega inženiringa. Le s kombinacijo tehničnih zaščit in previdnega vedenja je mogoče bistveno zmanjšati tveganje za napad in bolje zaščititi digitalno premoženje.20252025-09-09 13:25:09Diplomsko delo/naloga172598VisID: 62842COBISS_ID: 251662595sl