Vpliv plektina na mobilnost avtofagosomov in avtolizosomov ter določanje deleža laktilacije citoskeletnih proteinov v mišjih astrocitihVogrič, Vanja (Avtor) Jorgačevski, Jernej (Mentor) Tavčar Verdev, Petra (Komentor) astrocitiavtofagni predelekplektinGPR27laktilacijaAstrociti so najštevilčnejše celice glije v možganih. Nemoten potek avtofagije v astrocitih je ključnega pomena za razgrajevanje okvarjenih organelov in preprečuje nabiranje proteinskih agregatov. Pri uspešnem poteku avtofagne poti ima pomembno vlogo citoskelet, ki omogoča učinkovito potovanje avtofagnih predelkov in zorenje avtofagosomov v avtolizosome. V diplomskem delu smo raziskovali vpliv, ki ga ima plektin, pomemben povezovalec proteinov citoskeleta, na mobilnost avtofagosomov in avtolizosomov v mišjih astrocitih. Analizo smo izvedli s programom ImageJ, kjer smo z vtičnikom TrackMate analizirali premikanje avtofagnih predelkov na fluorescenčnih mikrografijah mišjih astrocitov divjega tipa in astrocitov, ki plektina niso izražali. V realnem času smo spremljali premikanje avtofagosomov in avtolizosomov, ki so bili fluorescenčno označeni s proteinom mRFP-EGFP-LC3. Astrocite smo predhodno transficirali z vektorjem ptfLC3. Pokazali smo, da so v mišjih astrocitih, ki niso izražali plektina, avtofagni predelki potovali hitreje in bolj usmerjeno v primerjavi z astrociti, ki so izražali plektin. V drugem delu diplomske naloge nas je zanimal vpliv, ki ga ima receptor GPR27 na delež laktilacije proteinov citoskeleta in plektina. L-laktilacija je posttranslacijska modifikacija, ki so jo odkrili leta 2019 in o kateri ostaja še veliko odprtih vprašanj. Gre za vezavo laktil CoA oz. laktoilglutationa na lizinski aminokislinski ostanek v proteinih in je povezana s koncentracijo znotrajceličnega L-laktata. GPR27 je GPCR, ki se izraža v možganih. Vloga GPR27 v celici ni točno določena, vemo pa, da vpliva na koncentracijo znotrajceličnega L-laktata. V mišjih astrocitih, v katerih smo fluorescenčno označili proteine citoskeleta (vimentin, α-tubulin in F-aktin) in plektin, smo z drugim fluorescenčnim označevalcem označili tudi L-laktiliran lizin. Pod konfokalnim mikroskopom smo opazovali astrocite divjega tipa in astrocite, ki niso izražali receptorja GPR27, nakar smo izvedli računalniško analizo s programom ImageJ. Izkazalo se je, da so proteini citoskeleta imeli višji delež laktilacije pri astrocitih divjega tipa v primerjavi z astrociti, ki receptorja GPR27 niso izražali. Delež laktilacije je naraščal z naraščajočim deležem lizina v aminokislinskem zaporedju proteina. Pri plektinu je bil pojav ravno obraten, predvidoma zaradi globularne oblike proteina in nizke izpostavljenosti aminokislinskih ostankov laktilaciji.20252025-09-09 12:05:00Diplomsko delo/naloga172588VisID: 25723COBISS_ID: 255417091sl