<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava hidrotermalne metode in mikrovalovnega razkroja (ekstrakcije) za pripravo alternativnih alkalijskih aktivatorjev</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Genorio,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alternativni alkalijski aktivatorji – AAA</dc:subject><dc:subject>hidrotermalna metoda</dc:subject><dc:subject>mikrovalovni razkroj – ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>alkalijsko aktivirani materiali – AAM</dc:subject><dc:description>Emisije ogljikovega dioksida (CO$_2$) predstavljajo velik okoljski izziv, pri čemer cementna industrija prispeva približno 8 % vseh globalnih emisij. Zaradi potrebe po zmanjšanju ogljičnega odtisa je iskanje alternativ, ki bi lahko delno ali v celoti nadomestile uporabo cementa, izredno pomembno. Ena izmed perspektivnih rešitev so alkalijsko aktivirani materiali (AAM), ki predstavljajo potencialno okoljsko sprejemljivejšo zamenjavo za portlandski cement. Za njihovo pripravo potrebujemo alkalijski aktivator in mineralni odpadek (prekurzor). Trenutno se kot komercialni aktivatorji najpogosteje uporabljajo natrijev oz. kalijev silikat in hidroksidi. Tudi pri izdelavi aktivatorjev nastajajo precejšnje emisije CO$_2$. Namesto tega bi lahko uporabili alternativne alkalijske aktivatorje (AAA). Ti so narejeni iz odpadkov, ki vsebujejo velik delež silicija (Si). Mi smo AAA pripravili iz odpadnega stekla (WG), steklene volne (GW), kamene volne (SW), steklene volne brez veziva (GWc), kamene volne brez veziva (SWc) in mikrosilike (MS). Za alkalen medij smo uporabili različne raztopine natrijevega (NaOH) in kalijevega (KOH) hidroksida. Za njihovo pripravo smo uporabili dve različni metodi, hidrotermalno metodo ter mikrovalovni razkroj – ekstrakcija. Sledilo je določanje koncentracij Si in Al s pomočjo induktivno sklopljene plazme z optično emisijsko spektroskopijo (ICP-OES) in identifikacija prisotnih funkcionalnih skupin z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Nato smo iz AAA, ki so vsebovali najvišjo koncentracijo Si, pripravili mešanice, da smo dobili AAM. Za prekurzor smo uporabili metakaolin (MK) in metalurško žlindro (BFS). Sledilo je merjenje tlačne in upogibne trdnosti. Izbrane AAM smo tudi pogledali z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) in primerjali njihovo mikrostrukturo z mehanskimi lastnostmi in koncentracijami Si v uporabljenih AAA.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-08 13:30:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172550</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 24124</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254660611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
