Medvrstniško nasilje in učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v redni osnovni šoliŠpringer, Veronika (Avtor) Poredoš, Mojca (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) medvrstniško nasiljeprimanjkljaji na posameznih področjih učenjasocialne veščineučenci s posebnimi potrebamiosnovna šolaMedvrstniško nasilje je opredeljeno kot kompleksen pojav, v katerega so vključena agresivna, manipulativna ali izključevalna vedenja, ki se v odnosu med udeleženci odvijajo ponavljajoče in daljše časovno obdobje, ob tem pa je med tistim, ki ciljno usmerjeno izvaja medvrstniško nasilje, in tistim, ki ga doživlja, prisotno neravnovesje moči. Pri oblikovanju vrstniških odnosov lahko prepoznamo dejavnike tveganja na različnih ravneh, ti pa ob vzajemnem prepletu vodijo v povečanje tveganja za doživljanje ali izvajanje medvrstniškega nasilja. Med dejavniki tveganja so tudi manj razvite socialne veščine. Medvrstniškemu nasilju so izpostavljeni vsi učenci, med njimi tudi učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU), pri katerih se zaradi primarnih in sekundarnih posledic prepoznanih primanjkljajev pojavlja povečano tveganje za doživljanje in izvajanje medvrstniškega nasilja. Osrednji cilj magistrskega dela je bil preučiti izkušnje z opazovanjem, doživljanjem in izvajanjem medvrstniškega nasilja učencev s PPPU, ki obiskujejo 7., 8. ali 9. razred redne osnovne šole, ter preveriti, ali obstajajo povezave med razvitostjo socialnih veščin teh učencev z doživljanjem oziroma izvajanjem medvrstniškega nasilja. Podatke smo pridobili preko anketnih vprašalnikov za učence s PPPU in za šolske strokovne delavce teh učencev, v katere smo vključili Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli ter Pripomoček za oceno socialnih spretnosti učenca s smernicami za načrtovanje oblik pomoči. Pridobljene podatke smo poglobili s posameznimi polstrukturiranimi intervjuji z učenci. V magistrski raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda raziskovanja ter kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Vzorec vključuje učence s PPPU (n = 22), vsakega učenca pa sta ocenila dva šolska strokovna delavca (n = 44), in sicer izvajalec dodatne strokovne pomoči ter razrednik oziroma predmetni učitelj. Rezultati so pokazali, da je 81,8 % učencev s PPPU v zadnjih šestih mesecih vsaj enkrat opazovalo medvrstniško nasilje na šoli, 13,6 % učencev s PPPU je od vsaj dvakrat do trikrat na mesec doživljalo medvrstniško nasilje, 9 % učencev s PPPU pa samoocenjuje, da so v zadnjih šestih mesecih izvajali medvrstniško nasilje na tedenski ravni. Učenci s PPPU samoocenjujejo, da opazujejo, doživljajo in izvajajo največ besednega, nato telesnega, odnosnega in najredkeje spletnega medvrstniškega nasilja. Tudi anketirani šolski strokovni delavci ocenjujejo, da učenci s PPPU opazujejo in izvajajo največ besednega, nato telesnega, odnosnega in spletnega medvrstniškega nasilja, hkrati pa ocenjujejo, da ti učenci doživljajo največ odnosnega, nato besednega, telesnega in najmanj spletnega medvrstniškega nasilja. Statistično značilne razlike med ocenami učencev s PPPU in ocenami šolskih strokovnih delavcev pri ocenjevanju pogostosti medvrstniškega nasilja niso bile prisotne. Učenci s PPPU so med čustvi in občutji, povezanimi z izkušnjami medvrstniškega nasilja, najpogosteje navajali stisko, razočaranje, strah, bolečino, ogroženost in krivdo, temu pa so dodajali še zniževanje samopodobe, osamljenost, pomanjkanje zaupanja vrstnikom in odklanjanje šole. Z magistrsko raziskavo smo potrdili, da glede na ocene šolskih strokovnih delavcev obstajajo statistično značilne povezave med razvitostjo socialnih veščin učencev s PPPU ter njihovim doživljanjem in izvajanjem medvrstniškega nasilja.V. Špringer20252025-09-07 08:30:13Magistrsko delo/naloga172509UDK: 376(043.2)VisID: 188975COBISS_ID: 248144643sl