<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaslonske aktivnosti in duševno zdravje pri mladostnikih s težavami v duševnem zdravju</dc:title><dc:creator>Klemenčič,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uporaba zaslonov</dc:subject><dc:subject>depresivnost</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>Duševne težave med mladostniki so v porastu, obenem pa se med mladimi povečuje tudi uporaba zaslonskih tehnologij. Le-ta predstavlja pomemben del njihovega vsakdana, a njihova povezava z duševnim zdravjem še vedno ni povsem jasna. V naši raziskavi smo se zato osredotočili na povezave med zaslonskim časom, vrstami zaslonskih aktivnosti in duševnim zdravjem mladostnikov, ki poročajo o težavah v duševnem zdravju. Zanimalo nas je tudi ali imajo spremenljivke rezilientnost, socialna opora, učni uspeh in izobrazba staršev/skrbnikov zaščitno, bremenilno ali nevtralno vlogo v odnosu med zaslonskim časom in izbranimi kazalniki duševnega zdravja. Naš vzorec sestavlja 195 mladostnikov, večino analiz pa smo izvajali na podvzorcu mladostnikov, ki so doživljali vsaj zmerno duševno stisko, kar se je izkazalo pri 148 mladostnikih. Večino statistične obdelave smo izvedli s pomočjo robustnih regresijskih analiz. Ugotovili smo, da je daljši zaslonski čas povezan z višjimi ravnmi depresivne, anksiozne in stresne simptomatike ter nižjim pozitivnim duševnim zdravjem, pri čemer so bili učinki najizrazitejši pri uporabi socialnih omrežij in gledanju avdiovizualnih vsebin. Igranje videoiger in zaslonsko učenje se nista izkazala kot pomembna napovednika kazalnikov duševnega zdravja. Izmed preverjanih dejavnikov sta se kot najbolj zaščitna izkazala rezilientnost in učni uspeh, medtem ko zaznana socialna opora ni ublažila negativnih učinkov zaslonske uporabe, višja izobrazba mame pa je imela blagodejen učinek le na pozitivno duševno zdravje. Ugotovitve podpirajo našo predpostavko, da so mladostniki z obstoječimi duševnimi težavami še posebej ranljivi za negativne učinke prekomerne uporabe zaslonov. Poudarjamo pa potrebo po razumevanju motivov za uporabo zaslonske tehnologije ter spodbujamo, da se nadaljnje raziskave odločijo za longitudinalni pristop, v katerega vključijo tudi kvalitativni raziskovalni del. Rezultati predstavljajo tudi osnovo za razvoj intervencij, ki presegajo zgolj omejevanje zaslonskega časa.</dc:description><dc:publisher>[H. Klemenčič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-07 07:15:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172495</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.97:004.738.5-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 589890</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250027779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
