<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SEKUNDARNA TRAVMATIZACIJA STROKOVNIH DELAVK, ZAPOSLENIH NA  PODROČJU VARSTVA IN ZAŠČITE OTROK TER MLADOSTNIKOV NA CENTRU ZA  SOCIALNO DELO PRIMORSKO-NOTRANJSKA</dc:title><dc:creator>Požar,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodele,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sekundarna travmatizacija</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>varstvo in zaščita otrok ter mladostnikov</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:subject>skrb zase</dc:subject><dc:description>Strokovne delavke se pri svojem delu pogosto srečujejo z uporabniki z izkušnjo travme. Neposredna izpostavljenost travmatičnim izkušnjam uporabnikov lahko vpliva na pojav sekundarne travmatizacije pri strokovnih delavkah. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavim delo centrov za socialno delo na področju varstva in zaščite otrok ter mladostnikov, in sicer postopke in ukrepe za varstvo in zaščito otrok ter mladostnikov. V nadaljevanju se osredotočim na opredelitve travme, simptome in posledice travme ter delo z uporabniki, ki so doživeli travmatično izkušnjo. Osredotočim se tudi na sekundarno travmatizacijo, njene simptome, posledice in preventivne dejavnike, ki pomagajo pri pojavu sekundarne travmatizacije. Opišem tudi strategije soočanja s sekundarno travmatizacijo. Na koncu se osredotočim še na skrb zase v socialnem delu, tehnike skrbi zase in skrb organizacije za zaposlene. V nadaljevanju magistrskega dela predstavim kvalitativno raziskavo, ki sem jo izvedla s strokovnimi delavkami, zaposlenimi na Centru za socialno delo Primorsko Notranjska, ki so zaposlene na področju varstva in zaščite otrok ter mladostnikov. Z delno standardiziranimi intervjuji sem pridobila rezultate o razumevanju sekundarne travmatizacije in o primerih, po katerih se pojavi sekundarna travmatizacija. Prav tako sem raziskala, kakšne znake sekundarne travmatizacije zaznavajo in kako se s sekundarno travmatizacijo soočajo. Pridobila sem tudi podatke o skrbi centra za socialno delo za dobro počutje svojih zaposlenih. Ugotovila sem, da strokovne delavke sekundarno travmatizacijo razumejo kot posledico svojega dela z uporabniki z izkušnjo travme. Pojav sekundarne travmatizacije najbolj pogosto opažajo po primerih, kjer je prisotno nasilje. Rezultati raziskave so pokazali, da strokovne delavke kot znake sekundarne travmatizacije opažajo nespečnost, razmišljanje o primerih in spremenjene odnose. Strokovne delavke se s sekundarno travmatizacijo soočajo s pomočjo pogovora, športnih aktivnosti in podpore bližnjih. Center za socialno delo za svoje zaposlene poskrbi z organiziranjem mesečnih supervizij za zaposlene in izobraževanj. Velik pomen pri skrbi zase, ki so jo deležne znotraj organizacije, pripisujejo medsebojni podpori in podpori vodstva.</dc:description><dc:publisher>[N. Požar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 09:00:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172180</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-43</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52352</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 264618499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
