<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogled strokovnih delavk in delavcev centrov za socialno delo na sodelovanje žensk z izkušnjo družinskega nasilja v medinstitucionalnih timih</dc:title><dc:creator>Zumeri,	Liridona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodele,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ženske z izkušnjo nasilja</dc:subject><dc:subject>medinstitucionalno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>glas žensk na medinstitucionalnih timih</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:description>Nasilje nad ženskami predstavlja v vseh državah po svetu resno in razširjeno družbeno težavo in zahteva celovito razumevanje ter usklajeno ukrepanje na vseh ravneh družbe. Problematika nasilja pa se kaže kot vse bolj aktualna in vredna raziskovanja (glej tudi Sedmak in Kralj, 2006; Filipčič, 2012; Bezenšek Lalić, 2009; Filipčič in Klemenčič, 2011). Medinstitucionalni timi so namenjeni celoviti in učinkoviti pomoči oziroma zaščiti žrtvam nasilja, k čemur pa pomembno prispevajo vse ključne institucije, v katerih je ženska z izkušnjo nasilja vključena. Različni avtorji (glej Rape Žiberna, 2019; Schön, 2015; Rape Žiberna, 2025) pri tem poudarjajo, kako pomembno je sodelovanje z uporabniki (v mojem primeru z ženskami z izkušnjo nasilja) in da te niso le prejemnice naših mnenj, saj vključevanje lahko poveča njihovo motivacijo in krepi moč. V magistrskem delu v teoretičnem delu najprej na splošno opredelim nasilje, potem pa se osredotočim na medinstitucionalno sodelovanje na centrih za socialno delo: kako potekajo medinstitucionalni timi, kdo jih skliče, kdo se jih udeleži in podobno. Skozi celotno delo pa v ospredje postavljam pomembnost sodelovanja in sooblikovanja podpore in pomoči ženskam z izkušnjo nasilja, kajti navsezadnje one najbolje vedo, kaj so njihove potrebe, želje, kaj so sposobne narediti same in pri čem potrebujejo spodbudo in usmeritev.  
V empiričnem delu predstavim kvalitativno raziskavo, v kateri me je zanimalo, kako na centrih za socialno delo potekajo medinstitucionalni timi v primerih nasilja v družini; v katerih primerih na medinstitucionalni tim povabijo žensko z izkušnjo nasilja; kako strokovne delavke in drugi udeleženi na timu zagotavljajo, da je glas ženske z izkušnjo nasilja slišan in kaj so, po mnenju strokovnih delavk, prednosti sodelovanja žensk na timih in kaj so ovire za to, da se jih v tim ne vključi. V okviru raziskave sem izvedla deset intervjujev s strokovnimi delavkami in enim strokovnim delavcem, ki so zaposleni na področju nasilja na različnih centrih za socialno delo po Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da se intervjuvane strokovne delavke sicer trudijo zavzemati za to, da v tim vključijo tudi ženske z izkušnjo nasilja, a se pri tem včasih soočajo z izzivi, kot so soočanje z občutki stiske ženske, izražanjem bolečine in ranjenosti, včasih prihaja tudi do neusklajevanja mnenj med strokovnimi delavkami in ženskami z izkušnjo nasilja ter do nesodelovanja. Izvedela sem, da so timi, na katerih je prisotnost ženske z izkušnjo nasilja ključna, tisti, ki se skličejo po tem, ko povzročitelj nasilja dobi ukrep prepovedi približevanja ali v primerih podpore žrtvam kaznivih dejanj. Ženske z izkušnjo nasilja imajo ključno vlogo pri izdelavi svojega načrta pomoči in ocene ogroženosti, kar je najpomembnejši del medinstitucionalnega tima. Odgovori so prav tako pokazali, da udeležba ženske z izkušnjo nasilja na timu prispeva k temu, da ta lahko pridobi večji občutek moči, nadzora nad dogajanjem, občutek, da ni sama in potrditev, da je nasilje nedopustno.</dc:description><dc:publisher>[L. Zumeri]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172172</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.63</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52348</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 265402371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
