Učinek lokalnega mišičnega utrujanja na največji izometrični navor in živčno-mišično aktivacijo evertorjev stopalaJagarinec, Anika (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Brezovar, Tjaž (Komentor) Umek, Nejc (Recenzent) magistrska delafizioterapijagleženjMVICperonealne mišiceEMGutrujenoststabilnostživčno-mišični nadzorUvod: Zvini gležnja predstavljajo 75–85 % vseh poškodb tega sklepa, pri čemer je večina teh inverzijskih. Utrujenost mišic zmanjša učinkovitost živčno-mišičnega nadzora sklepa, kar poveča tveganje za poškodbe. Namen: Namen raziskave je bil ovrednotiti učinek lokalnega utrujanja evertorjev stopala na navor maksimalne hotene izometrične kontrakcije (MVIC) in živčno-mišično aktivacijo mišice peroneus longus pri zdravih posameznikih. Metode: V raziskavo smo vključili 24 zdravih posameznikov (13 moških in 11 žensk), povprečno starih 25,3 ± 3,2 leta, brez zgodovine poškodb merjenega gležnja. Spremembe v aktivaciji evertorjev stopala pred in po koncentrično-ekscentričnem protokolu utrujanja smo ovrednotili z merjenjem največjega navora, doseženega med MVIC, ter z amplitudo in frekvenco EMG signala mišice peroneus longus. Statistična analiza je vključevala testiranje razlik z uporabo dvosmernega parnega t-testa in parametrične korelacije med številom ponovitev giba med protokolom utrujanja in upadom navora MVIC. Rezultati: Po utrujanju je bilo zaznano statistično značilno zmanjšanje navora MVIC evertorjev stopala za 34,7 % (p < 0,001) in invertorjev za 8,0 % (p = 0,005). Razmerje navora MVIC invertorji/evertorji se je povečalo za 44,3 % (p < 0,001), kar kaže na začasno porušeno medmišično ravnovesje. Statistično značilno se je zmanjšala tudi amplituda EMG signala mišice peroneus longus za 12,8 % (p = 0,040); mediana frekvenca je padla za 40,1 % (p < 0,001), povprečna frekvenca pa za 23,7 % (p < 0,001). Ugotovljena je bila negativna korelacija med številom ponovitev, izvedenih med protokolom utrujanja, in upadom navora MVIC (r = –0,442; p = 0,031). Zaključek: Rezultati kažejo, da lokalno utrujanje mišic pomembno zmanjša jakost in živčno-mišično aktivacijo evertorjev stopala, kar lahko poslabša dinamično stabilnost gležnja v smeri inverzije. Ugotovitve so uporabne za načrtovanje preventivnih in rehabilitacijskih programov za zmanjšanje tveganja za zvin ter kronično nestabilnost gležnja.[A. Jagarinec]20252025-09-06 07:45:53Magistrsko delo/naloga172124UDK: 615.8VisID: 149125COBISS_ID: 247988483sl