<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mit o Aktajonu v literaturi in likovnih upodobitvah arhajske in klasične dobe</dc:title><dc:creator>Avguštin,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senegačnik,	Brane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokole,	Stanko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aktajon</dc:subject><dc:subject>Artemida</dc:subject><dc:subject>vazno slikarstvo</dc:subject><dc:subject>starogrško gledališče</dc:subject><dc:subject>relief</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga raziskuje umetniške in literarne upodobitve mita o Akteonu v arhajski in klasični grški likovni umetnosti in literaturi, poseben poudarek pa je namenjen raznolikim literarnim različicam mita. Prvi del prinaša kronološki pregled in analizo vseh literarnih virov, ki ohranjajo pripoved o Aktajonu. Pred Kalimahovo obravnavo mita, ki izvira iz helenističnega obdobja in uvaja znameniti motiv Artemidine (Dianine) kopeli – motiv, ki zaznamuje večino poznejših literarnih in umetniških interpretacij – starejši viri izpričujejo večjo raznolikost. Antični avtorji poročajo o številnih variacijah mita, ki se razlikujejo predvsem glede na razlog, zakaj je bil Aktajon kaznovan. Primerjalna analiza teh zgodnjih virov je otežena, saj je ohranjenih virov malo, poleg tega pa so mnogi dostopni le v fragmentarni obliki. Zaključno poglavje literarnega dela naloge se posveča usodi mita v poznejših obdobjih, s posebnim poudarkom na Ovidijevih in Kalimahovi obravnavi mita.
Drugi del naloge je posvečen upodobitvam mita v likovni umetnosti arhaičnega in klasičnega obdobja. Po uvodnem poglavju, ki kronološko predstavi dosedanje raziskave na to temo, so v drugem poglavju predstavljene splošne karakteristike upodabljanja Aktajonovega mita v antiki.  Osrednji del likovnega dela naloge prinaša kronološko obravnavo upodobitev v vaznem slikarstvu (kjer se ta mit najpogosteje pojavlja) čemur sledi analiza izbranih reliefov.
Zaključno poglavje se posveča kompleksnemu vprašanju povezave in morebitnega medsebojnega vpliva med likovno in literarno tradicijo, kar je ob izbranih spomenikih deloma obravnavano že v likovnem delu, zlasti skozi primerjave med prizori na vaznih upodobitvah ter njihovimi literarnimi vzporednicami v grški dramatiki.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 07:15:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172109</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 589731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
