<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Jugoslovanska umetnost v Neue Galerie. Trigonska ideja, politike internacionalizma in konstrukcija kulturne identitete v povojnem Gradcu</dc:title><dc:creator>Zupin,	Rea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerovc,	Beti	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Trigon</dc:subject><dc:subject>Mednarodni slikarski tedni na Štajerskem</dc:subject><dc:subject>Neue Galerie Gradec</dc:subject><dc:subject>kulturna politika</dc:subject><dc:subject>Avstrijsko-jugoslovanski odnosi</dc:subject><dc:description>Avstrijski Gradec se je v šestdesetih letih 20. stoletja začel vzpostavljati kot dinamično kulturno prizorišče. V tem obdobju je v ospredju kulturne politike stala t. i. trigonska ideja – ideološki koncept, ki je skušal vzpostaviti simbolno kontinuiteto prostora nekdanje Notranje Avstrije in utrditi Gradec kot stičišče umetniškega dialoga med Avstrijo, Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Ključni akter pri uresničevanju te kulturne politike je bila graška Neue Galerie, ki je prek Trideželnega bienala Trigon in Mednarodnih slikarskih tednov na Štajerskem predstavljala sodobno umetnost omenjenih držav. Ta posebna delovna politika je omogočala bogato kulturno izmenjavo med Gradcem in Jugoslavijo vse do njenega razpada ter ustvarila obsežen fond povojne umetnosti držav nekdanje Jugoslavije v zbirki Neue Galerie. V magistrski nalogi preučujem odnos med Avstrijo in Jugoslavijo znotraj trigonskega sodelovanja ter analiziram motivacije obeh držav za sodelovanje. Zagovarjam tezo, da je trigonsko sodelovanje temeljilo na asimetriji interesov: avstrijska stran je vodila kulturno izmenjavo utemljeno na simbolni apropriaciji prostora nekdanje Notranje Avstrije, jugoslovanska stran pa je v sodelovanje vstopala predvsem zaradi umetniških, institucionalnih in internacionalnih interesov. Naloga hkrati ponuja celovit vpogled v potek in značilnosti Trigona in Mednarodnih slikarskih tednov na Štajerskem, analizira strukturo in vsebine posameznih bienalnih razstav, opisuje slikarske kolonije in predstavlja zbirko slovenske umetnosti, ki je preko trigonskega delovanja prišla v Neue Galerie. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, intervjujev in analize kulturne politike obeh držav naloga ponuja kritični vpogled v mehanizme kulturne diplomacije ter prispeva k razumevanju kompleksnih dinamik med umetnostjo, državno in regionalno politiko ter institucionalnimi cilji.</dc:description><dc:publisher>R. Zupin</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172107</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 7(497.1)"196"(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 589730</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248250627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
