<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza krmnih mešanic z rentgensko praškovno difrakcijo</dc:title><dc:creator>Strašek,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Počkaj,	Marta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krmne mešanice</dc:subject><dc:subject>rentgenska praškovna difrakcija</dc:subject><dc:subject>difraktogram</dc:subject><dc:subject>kvalitativna fazna analiza</dc:subject><dc:description>Krmna mešanica je mešanica, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju pravilne in uravnotežene prehrane živali. V diplomski nalogi sem opisala tri glavne vrste krmnih mešanic, in sicer popolno, dopolnilno in rudninsko krmno mešanico. Vsaka izmed naštetih ima svojo značilno sestavo in namen uporabe, ki je odvisen od vrste živali, starosti, proizvodnega cilja itd. Odločila sem se, da vzorce krmnih mešanic analiziram z rentgensko praškovno difrakcijo in določim njihovo fazno sestavo, rezultate pa primerjam z deklaracijo vzorca. 
Rentgenska praškovna difrakcija je pogosto uporabljena metoda za karakterizacijo kristaliničnih faz. Omogoča identifikacijo kristaliničnih komponent v vzorcih na podlagi uklonskega vzorca, ki ga primerjamo s podatkovno bazo PDF-2. Metoda rentgenske praškovne difrakcije ima zelo široko uporabo, saj lahko z njo natančno določimo sestavo vzorcev, preverimo prisotnost določenih spojin ter ugotovimo, ali vzorec vsebuje morebitno novo kristalinično fazo. 
Za diplomsko nalogo sem si izbrala dvanajst različnih vzorcev krmnih mešanic, ki sem jih ustrezno pripravila in posnela difraktograme. Namen je bil, da s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije identificiram kristalinične faze v vzorcih in rezultate primerjam z deklaracijo. Difraktograme vzorcev sem primerjala z difraktogrami standardov, ki so v podatkovni bazi PDF-2, nato pa sem rezultate analize primerjala z deklaracijo vzorcev. Pri tem sem ugotovila, da so si nekateri vzorci med seboj zelo podobni in zato sklepala, da vsebujejo enake kristalinične faze. Nekateri vzorci so bili celo amorfni, zato sem se spoznala tudi z amorfnostjo in videla razlike med difraktogrami obojih vrst vzorcev.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 12:45:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172089</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25530</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254255107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
