<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv priklopa potniških ladij na porabo električne energije v pristanišču</dc:title><dc:creator>Drlink,	Emi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>MATLAB</dc:subject><dc:subject>K-means</dc:subject><dc:subject>prediktivna analitika</dc:subject><dc:subject>poraba energije ladij</dc:subject><dc:subject>pristanišče.</dc:subject><dc:description>Septembra 2023 je Evropska komisija sprejela uredbo o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih
gorivih v pomorskem prometu ter vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Državam
članicam nalaga, da morajo do konca leta 2029 v pristaniščih zagotoviti minimalno oskrbo z
električno energijo z obale za potniške in kontejnerske ladje. Elektrifikacija pristanišč bo za
prehod v nizkoogljično družbo ključnega pomena, vendar zahteva znatne spremembe že
obstoječih elektroenergetskih omrežij. Posledično je jasno, da bo morala Evropska unija
oblikovati ustrezne predpise in spodbujevalne ukrepe, da bodo omenjeni projekti imeli
primerno podporo.
Z namenom upoštevanj nove uredbe in potrebe po večji priključni moči se v pristanišču
pripravlja projekt za priklop ladij na električno omrežje z obale. Posledično bi se zmanjšale
emisije v pristaniščih in bi tako bil podprt zeleni prehod ladjarjev.
V pristanišče skozi leto pripluje veliko ladij, ki se bodo v bodoče napajale z obale, vendar
predstavljajo med vsemi največje porabnike potniške ladje. Iz tega razloga je diplomska naloga
osredotočena prav na te, saj njihova povprečna poraba lahko doseže tudi do 20 MW priključne
moči.
Namen diplomskega dela je prikazati vpliv potniških ladij na porabo električne energije
pristanišča. S pomočjo modela bom tako napovedala porabo ter konično moč različnih
potniških ladij, s čimer bo pristanišče lahko priskrbelo zadostno količino energije ob priklopu
ladje.
Do željenih rezultatov sem prišla s pomočjo K-means razvrščanja ter metodama komolca in
silhuete. Program v okolju MATLAB je podatke z omenjenim K-means algoritmom razdelil v
želeno število profilov, s čimer sem prišla do tipskih porab pristanišča in ladij.
Rezultate sem na koncu primerjala med seboj in porabo ladij prištela k že znani porabi
pristanišča. Porabo sem analizirala v dveh scenarijih, in sicer v vročih poletnih dnevih ter
oblačnih hladnejših. S tem sem potrdila svojo hipotezo, da bodo potniške ladje na porabo v
pristanišču različno vplivale glede na njihovo velikost in njihov čas prihoda. Največjo porabo
bodo doprinesle velike potniške ladje v sončnih dnevih, ko je ta lahko 12-krat večja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 11:00:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172084</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63057</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249336067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
