<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Visokotemperaturne tribološke lastnosti večplastnih zaščitnih prevlek iz (Cr,V)N</dc:title><dc:creator>Korbar,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drnovšek,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Trde zaščitne prevleke</dc:subject><dc:subject>PVD</dc:subject><dc:subject>(Cr</dc:subject><dc:subject>V)N</dc:subject><dc:subject>večslojne prevleke</dc:subject><dc:subject>visokotemperaturna tribologija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali večplastne trde zaščitne prevleke CrN/(Cr,V)N/VN, ki smo jih pripravili s postopkom fizikalnega nanašanja iz parne faze. Namen magistrskega dela je bil analizirati vpliv deleža vanadija na mikrostrukturo, mehanske lastnosti ter visokotemperaturno tribološko obnašanje nanešenih večplastnih prevlek.
Večplastne prevleke smo pripravili z magnetronskim naprševanjem, pri čemer smo uporabili dve segmentni tarči Cr/V ter po eno tarčo iz kroma in vanadija. Z uporabo segmentnih tarč ter namestitvijo vzorcev na različne višine v vakuumski komori je bilo mogoče v enem samem procesu pripraviti prevleke z različnimi deleži vanadija in kroma. Po nanosu smo debelino prevleke določili z uporabo krogelnega obrusa, medtem ko smo za karakterizacijo topografije uporabili kontaktni profilometer in mikroskop na atomsko silo. Mehanske lastnosti po nanosu smo določili z nanoindentacijo, tribološke lastnosti pa smo analizirali pri sobni temperaturi ter pri povišanih temperaturah 300, 600 in 700 °C. Kristalno strukturo prevleke smo preučili z rentgensko uklonsko analizo tako po nanosu, kot tudi po visokotemperaturnih triboloških preizkusih.
Rezultati so pokazali, da se delež vanadija v prevleki linearno zmanjšuje z višino vzorca na nosilcu v vakuumski komori. Deleža vanadija v prevleki je pomembno vplival na skupno debelino nanešene večplastne prevleke, ki se je z višanjem vsebnosti vanadija zmanjševala, pri čemer so se sočasno spreminjale tudi njene topografske značilnosti. Višji delež vanadija je tudi vplival na povečanje mrežnega parametra in na kristalografsko orientacijo prevleke. Prav tako pa so se z dodatkom vanadija izboljšale mehanske lastnosti prevleke. Tribološki preizkusi so pokazali, da se je z višanjem temperature koeficient trenja zmanjšal, predvsem zaradi tvorbe mazalne Magnélijeve faze V2O5. Čeprav se je izkazalo, da delež vanadija sam po sebi nima odločilnega vpliva na koeficienta trenja, pa ima pomemben vpliv na stabilnost prevleke pri visokotemperaturni tribologiji.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:02:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172069</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107069</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255958019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
