<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava igralnih kart za slepe in slabovidne</dc:title><dc:creator>Podvez,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muck,	Deja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slepi</dc:subject><dc:subject>slabovidni</dc:subject><dc:subject>Braillova pisava</dc:subject><dc:subject>brajica</dc:subject><dc:subject>tisk</dc:subject><dc:subject>igralne karte</dc:subject><dc:description>Slepi in slabovidni so kljub vsem olajšavam, ki so jim dandanes na voljo, na mnogih področjih še zmeraj prikrajšani. To velja tudi za družabne igre, saj velikokrat niso prilagojene za njihove potrebe, zaradi česar se lahko počutijo izključeni. Namen diplomskega dela je bil najti primerne načine za izdelavo igralnih kart, ki vsebujejo prilagoditve za slepe in slabovidne. Za prilagoditev smo izbrali igro tarok, za katero nismo zasledili različice s prilagoditvami. 
V teoretičnem delu smo raziskali, kako se je skozi zgodovino razvila Braillova pisava ter pregledali različne vrste tiska, ki se danes uporabljajo za tisk Braillove pisave. Poleg tega smo pregledali osnovne napotke za oblikovanje besedil za slabovidne. V eksperimentalnem delu smo se posvetili izdelavi kart s taktilnimi elementi, natisnjenimi z dvema vrstama tiska – slepim in UV kapljičnim tiskom, ter izdelali povečane grafike. Ustvarjen vzorec kart je nato testiralo 9 ljudi z različnimi stopnjami okvare vida. Po preizkusu je sledilo anketiranje z vprašalnikom, ki se je nanašal na berljivost Braillove pisave, razločnost grafik za slabovidne ter splošno uporabniško izkušnjo. Nato je bil izveden še test abrazije in adhezije za natisnjene taktilne elemente. Podrobno smo analizirali rezultate anketnega testiranja, nato pa še naredili primerjavo med uporabljenima tehnikama tiska. 
Rezultati so pokazali, da je Braillova pisava, natisnjena s tehniko UV kapljičnega tiska, nekoliko lažje berljiva, vendar je tehnika slepega tiska mnogo bolj obstojna. Ugotovljeno je bilo, da je za tisk taktilnih elementov najbolj primerna tehnika slepega tiska, saj zaradi manjše obrabe, kljub nekoliko nižji zaznavnosti, predstavlja boljšo rešitev za dolgotrajno uporabo. Grafike, namenjene slabovidnim, so bile oblikovane za čim lažjo prepoznavnost, vendar se potrebe in preference posameznikov zelo razlikujejo, zato bi bilo možno izvesti še dodatne prilagoditve, kot so bela pisava na črnem ozadju in uporaba pisave z večjimi razmiki. 
Anketiranci so družabne igre s prilagoditvami ocenili kot zelo pomembne, kar poudarja pomembnost izdelave iger, ki omogočajo samostojno uporabo in pomagajo pri tem, da se vsi igralci počutijo sprejete.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:01:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172067</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
