<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Toplotne lastnosti materialov dimniških sistemov</dc:title><dc:creator>Blatnik,	Nik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kladnik,	Timotej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dimniški sistemi</dc:subject><dc:subject>nerjavno jeklo AISI 316L</dc:subject><dc:subject>šamotna opeka</dc:subject><dc:subject>toplotne lastnosti</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>Hot Disk TPS 2200</dc:subject><dc:description>Dimniški sistem je eden izmed ključnih elementov ogrevalnega sistema objektov. Pogoj za zagotavljanje ustreznega vleka celotnega dimniškega sistema in posledično ustrezno odvajanje dimnih plinov je ustrezno konstruiran in dimenzioniran dimniški sistem. Ključni del konstruiranja je tudi ustrezna izbira materialov. V okviru diplomskega dela smo predstavili dimniške sisteme in se osredotočili na meritve in analizo toplotnih lastnosti najpogosteje uporabljenih osnovnih materialov dimniških sistemov, nerjavnega jekla AISI 316L in šamotne opeke. Meritve toplotnih lastnosti smo izvedli v skladu s standardom ISO 22007, na napravi Hot Disk TPS 2200, z metodo tranzientnega planarnega toplotnega vira. Določili smo toplotno prevodnost, temperaturno prevodnost in specifično volumsko toplotno kapaciteto. Določene toplotne lastnosti jekla AISI 316L pri sobni temperaturi znašajo: toplotna prevodnost 14,50 ± 0,031 W•m-1•K-1, temperaturna prevodnost 3,744 ± 0,021 mm2•s-1 in specifična volumska toplotna kapaciteta 3,873 ± 0,015 MJ•m-3•K-1. Določene toplotne lastnosti šamotne opeke pri sobni temperaturi znašajo: toplotna prevodnost 1,742 ± 0,002 W• m-1•K-1, temperaturna prevodnost 1,438 ± 0,005 mm2•s-1 in specifična volumska toplotna kapaciteta 1,211 ± 0,004 MJ•m-3•K-1. Rezultate smo analizirali in med sabo primerjali. Ugotovili smo, da se toplotne lastnosti nerjavnega jekla AISI 316L in šamotne opeke med sabo precej razlikujejo. Vse tri pridobljene vrednosti so pri nerjavnem jeklu višje. Za predstavitev pomena vpliva izbire navedenih konstrukcijskih materialov na celotni dimniški sistem smo v zaključku izvedli še izračun dimnika po računski metodi, ki jo opredeljuje standard SIST EN 13384-1. V izbranem primeru je računska metoda v primeru uporabe tuljave iz nerjavnega jekla izkazala večji podtlak in višjo gornjo temperaturo dimnih plinov. Sistema iz obeh osnovnih materialov sta v našem izbranem računskem primeru, po standardu SIST EN 13384-1, ustrezna in primerna za uporabo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:01:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172065</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107065</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255956227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
