<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Funkcionalizacija bombažne tkanine s plazmo in ekstraktom zlate rozge</dc:title><dc:creator>Šmid,	Sebastijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Primc,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zlata rozga</dc:subject><dc:subject>nizkotlačna plinska plazma</dc:subject><dc:subject>amonijak</dc:subject><dc:subject>bombaž</dc:subject><dc:subject>naravna barvila</dc:subject><dc:subject>barvna globina (K/S)</dc:subject><dc:subject>UV zaščita.</dc:subject><dc:description>Invazivne tujerodne rastline predstavljajo velik ekološki izziv, a hkrati priložnost za trajnostno rabo biomase. V magistrskem delu smo zlato rozgo (Solidago gigantea), eno najpogostejših invazivnih plevelov, najdenih v Sloveniji, raziskali kot vir naravnih barvil oz. fitokemikalij za funkcionalizacijo bombažnih tekstilij. Glavni cilj je bil oceniti vpliv nizkotlačne plinske plazme amonijaka na bombažni substrat in afiniteto do barvila iz vodnega izvlečka zlate rozge ter primerjati njen učinek s hitozanom kot bio-čimžo. Za referenco smo barvali tudi svilo, brez predhodne plazemske obdelave, ki zaradi naravne vsebnosti dušikovih funkcionalnih skupin kaže dobro afiniteto do naravnih barvil. Bombažne vzorce smo s plazmo obdelali pri različnih pogojih ter predobdelali tudi vzorec s hitozanom. Sledilo je barvanje oz. funkcionalizacija z izvlečkom zlate rozge. Rezultati so pokazali, da je najbolj optimalen čas plazemske obdelave 5 minut, saj je bila vsebnost dušika na površini vzorca najvišja, mikroskopski posnetki pa niso razkrili poškodb vlaken. Tako obdelan vzorec je imel tudi najboljšo globino obarvanja (K/S = 0,99) in UV zaščito (UFZ = 83,88). Predobdelava s hitozanom je tudi izboljšala obarvljivost bombaža, ne pa obstojnosti pri pranju in UV-izpostavljenosti. Rezultati kažejo, da 5-minutna obdelava s plazmo amonijaka znatno poveča afiniteto bombaža do barvila iz zlate rozge in izboljša UV zaščitne lastnosti ter obstojnost na UV sevanje, ne da bi poškodovala vlakna. Obdelava s plazmo amonijaka tako predstavlja potencial za razvoj trajnostnega postopka predobdelave celuloze za nadaljnje funkcionaliziranje z vodnimi izvlečki naravnih barvil.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:01:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172058</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107061</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
