<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba dotika v socialnem delu z otroki</dc:title><dc:creator>Ðukanović,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dotik</dc:subject><dc:subject>uporaba dotika</dc:subject><dc:subject>socialno delo z otroki</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>intervjuji</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je ena prvih raziskav uporabe dotika v socialnem delu z otroki v Sloveniji. 
V teoretičnem uvodu sem opisala teoretska izhodišča o dotiku, vrstah dotika, kontekste, znotraj katerih moramo razmišljati o dotiku, umestila sem dotik v kontekst socialnega dela z otroki, nato sem opisala posebne vidike dotika za delo z otroki z izkušnjo nasilja in razvojne kompleksne travme ter otroke z motnjo avtističnega spektra in na koncu še predstavila etične dileme v povezavi z dotikom. 
Opravila sem kvalitativno in empirično raziskavo. Z intervjuvanjem socialnih delavk, ki pri svojem delu sodelujejo z otroki, sem pridobila podatke, ki sem jih nato analizirala z odprtim, osnim in odnosnim kodiranjem. Na podlagi opravljene analize sem zapisala rezultate in sklepe ter oblikovala predloge. Kot sintezo preučene teorije in rezultatov sem pripravila smernice za uporabo dotika v socialnem delu z otroki.
Rezultati raziskave so pokazali, da je dotik pri delu z otroki uporabljen vsakodnevno oz. vsaj zelo pogosto, v različnih oblikah, prevladujejo pa predvsem uporaba objema, božanje različnih delov telesa in dotik rame. Namen uporabe dotika je odvisen od konteksta, vendar gre v večini primerov za podporo, tolažbo, preprečitev fizičnega obračuna, pomiritev ter krepitev občutka varnosti in zaupanja. Raziskava je pokazala, da mlajši otroci potrebujejo več dotika in da je uporaba dotika pri mlajših otrocih instinktivna in bolj sproščena. Ob upoštevanju nekaterih specifičnih otrokovih okoliščin, kot so denimo izkušnja nasilja in zlorabe, razvojna kompleksna travma in motnja avtističnega spektra, so socialne delavke pri uporabi dotika bolj previdne in pogosteje posegajo po alternativnih načinih za izkazovanje bližine. Kot pomemben dejavnik za raziskovanje uporabe dotika se je pokazal spol. Socialne delavke se po večini ob otrokovem dotiku počutijo prijetno, vendar ob določenih dotikih tudi neprijetno. Pri tem se držijo postavljenih mej in strmijo k ohranjanju profesionalnosti v odnosu.</dc:description><dc:publisher>[S. Đukanović]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:01:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172057</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.2/.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52299</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262345731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
