<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>»Izginil je, nihče se ni spraševal, kam.«</dc:title><dc:creator>Pogorelčnik,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Debelak,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci brez spremstva</dc:subject><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>identifikacija</dc:subject><dc:subject>zaščita otrok</dc:subject><dc:subject>pristojne institucije</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>medinstitucionalno sodelovanje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se odločila raziskati, kako pristojne institucije v Sloveniji identificirajo in zaščitijo otroke brez spremstva kot žrtve trgovine z ljudmi. Otroke brez spremstva opredeljujemo kot mladoletnike, ki so brez staršev ali zakonitega skrbnika in se nahajajo izven svoje matične države. Gre za izjemno ranljivo skupino, ki je pogosto izpostavljena izkoriščanju, med drugim tudi trgovini z ljudmi.
V teoretičnem delu sem predstavila opredelitev otrok brez spremstva, dejavnike njihove ranljivosti ter pravni okvir za njihovo zaščito na mednarodni, evropski in slovenski ravni. Posebno pozornost sem namenila obsegu in oblikam trgovine z ljudmi, identifikaciji otrok kot žrtev ter vlogi pristojnih institucij: centrov za socialno delo, nastanitvenega centra, policije ter nevladnih organizacij. Izpostavila sem tudi pomen medinstitucionalnega sodelovanja ter izzive, ki se pojavljajo pri zaščiti teh otrok.
Raziskava je kvalitativna in empirična. Izvedla sem intervjuje z osmimi strokovnjaki iz različnih institucij, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki brez spremstva (socialne delavke, pravnica, kriminalist ter drugi predstavniki nevladnih organizacij). Raziskava je bila usmerjena v razumevanje postopkov identifikacije otrok brez spremstva kot žrtev trgovine z ljudmi, izkušenj strokovnjakov s terena ter njihovih pogledov na sistemske izzive in pomanjkljivosti. Posebej me je zanimal pomen sodelovanja med institucijami ter vpliv zakonodaje na uspešnost zaščite teh otrok.
Rezultati raziskave kažejo, da se otroci brez spremstva pogosto ne prepoznajo pravočasno kot morebitne žrtve trgovine z ljudmi, kar dodatno povečuje njihovo ranljivost. Sogovorniki so izpostavili potrebo po večji usposobljenosti strokovnih delavcev, boljšem sodelovanju med institucijami ter hitrejših in bolj celostnih zaščitnih ukrepih. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen senzibilizacije strokovne javnosti, razvoja jasnih postopkov identifikacije in krepitve medinstitucionalnega sodelovanja, da bi se izboljšala zaščita otrok brez spremstva.</dc:description><dc:publisher>[P. Pogorelčnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:00:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172050</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364:343.54-053.2/.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52294</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 268292099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
