Pomen skrbi zase staršev otrok z atopijskim dermatitisomSinič, Nuša (Avtor) Rakovec, Primož (Mentor) atopijski dermatitisotrok s posebnimi potrebamidružina z otrokom s posebnimi potrebamiizzivi starševskrb zaseskrb zase starševpodpora družinamsocialno delo z družino z otrokom s posebnimi potrebamisocialno delo v zdravstvupravice stAtopijski dermatitis (AD) je kronično vnetna bolezen kože, ki močno zaznamuje vsakdanje življenje tako otrok kot njihovih staršev. Starši otrok z AD se pogosto znajdejo pred številnimi fizičnimi, čustvenimi in socialnimi izzivi. Nega otroka postane vsakodnevna naloga, ki zahteva veliko časa, energije in prilagajanja. Ob tem se skrb zase pogosto znajde na zadnjem mestu, čeprav je ključna za ohranjanje notranjega ravnovesja in stabilnosti družinskega življenja. Kadar starši ne poskrbijo zase, se lahko pojavijo občutki izčrpanosti, izgorelosti in zmanjšana odpornost na stresne situacije. Pogosto se starši otrok z AD soočajo z občutki nerazumevanja, osamljenosti in krivde, saj nimajo vedno možnosti olajšati otrokovih težav. Družinska dinamika se spremeni, veliko pozornosti je usmerjene v otroka, kar lahko zmanjša čas za druge družinske člane in povzroči napetosti v partnerskem odnosu. Poleg tega so starši pogosto izpostavljeni odzivom okolice, kot so stigmatizacija, neprijetni pogledi in predsodki zaradi stanja otrokove kože, kar dodatno povečuje občutek izoliranosti. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila značilnosti AD, posebnosti otrok z AD in izzive, s katerimi se soočajo njihovi starši. Podrobneje sem opisala, kako se starši soočajo z diagnozo, kakšni so njihovi čustveni odzivi, kako se spreminja dinamika v družini in kaj pomeni skrb zase v takšnem kontekstu. Dotaknila sem se tudi možnosti in oblik podpore, ki so na voljo družinam z otrokom z AD ter vloge socialnega dela. V empiričnem delu sem se osredotočila na raziskovanje pomena skrbi zase pri starših otrok z AD. S pomočjo delno strukturiranih intervjujev sem želela izvedeti, kako ti starši doživljajo vsakdan z otrokom, s kakšnimi izzivi se srečujejo, kako prepoznavajo lastne potrebe ter kdaj in kako si vzamejo čas zase. Raziskovala sem tudi, katere oblike podpore jim pri tem pomagajo in kaj jih ovira pri skrbi zase. Zanimala me je tudi vloga širše socialne mreže, kot so partnerji, sorodniki, prijatelji in strokovni delavci. Izsledki raziskave kažejo, da starši otrok z AD pogosto čutijo preobremenjenosti in si težko najdejo čas za lastne potrebe. Občutek odgovornosti do otroka in pomanjkanje razumevanja okolice sta med glavnimi razlogi, zaradi katerih skrb zase staršev ni prioriteta. Kadar jim uspe poskrbeti zase, to najpogosteje storijo z iskanjem opore pri bližnjih ali vključevanjem v podporne skupine. Skrb zase razumejo kot nekaj pomembnega, a težko dosegljivega. Ugotovitve raziskave kažejo na potrebo po večji ozaveščenosti in sistemski podpori, ki bi staršem omogočila več priložnosti za skrb zase ter s tem prispevala k večjemu občutku stabilnosti in notranjega ravnovesja v družinskem življenju.[N. Sinič]20252025-09-05 09:00:42Diplomsko delo/naloga172047UDK: 159.94-055.52VisID: 52293COBISS_ID: 268459267sl