<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Presečišča ranljivosti</dc:title><dc:creator>Fatur,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna pedagogika</dc:subject><dc:subject>intersekcionalnost</dc:subject><dc:subject>ranljive družine</dc:subject><dc:subject>kompleksne potrebe</dc:subject><dc:subject>v vsakdan usmerjena socialna pedagogika</dc:subject><dc:subject>socialnopedagoško delo z družino</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava razumevanje vsakdanjega življenja ranljivih družin skozi intersekcionalno prizmo in osvetljuje, kako so kategorizacija in institucionalni diskurzi povezani z izkušnjami, izzivi, potrebami in oblikami podpore ranljivih družin. 

V teoretičnem delu predstavljam vsakdanje življenje ranljivih družin, opišem značilnosti sodelovanja z njimi ter kritično reflektiram strokovne prakse in diskurze, ki jih konstruirajo. Kot ključni koncept za razumevanje kompleksnih neenakosti izpostavim intersekcionalnost in iz njega izhajajoč konceptualni model intersekcionalnosti, ki omogoča analizo prepleta kompleksnih izzivov ranljivih družin na sistemski ravni. 

Namen empiričnega dela je raziskati, kako so na ravni vsakdanjega življenja kategorije, v katere umeščamo ranljive družine, med seboj presečne, ter kako strukturni dejavniki in iz njih izhajajoči institucionalni ter strokovni diskurzi vplivajo na dostopnost in ustreznost obstoječih oblik podpore. V zaključku razmišljam, kako intersekcionalni pristop prispeva k razumevanju kompleksnosti vsakodnevnega življenja ranljivih družin in oblikovanju bolj celostne prožne podpore. 

Raziskava temelji na singularni študiji primera, ki vključuje zapise opazovanja z udeležbo in refleksije leto in pol dolgega sodelovanja z družino. Podatki so analizirani s kvalitativno metodo vsebine analize, ki sledi intersekcionalni perspektivi. Rezultati so pokazali, da uporaba konceptualnega modela intersekcionalnosti pomembno prispeva k preseganju enodimenzionalnega razumevanja in obravnave ranljivosti. Ta se v družini poglablja prav zaradi njene umeščenosti v sivo cono med vključenostjo in izključenostjo iz procesov podpore. Raziskava intersekcionalni pristop osvetli kot enega ključnih konceptov, ki prepoznava prepletenost različnih osi neenakosti in razkriva, kako ti preseki oblikujejo družbene izkušnje in življenjske možnosti ranljivih družin.</dc:description><dc:publisher>M. Fatur</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 08:30:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172013</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.652:316.362(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 188860</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248197123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
