<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv načina stiskanja furnirnih plošč na njihove sorpcijske lastnosti</dc:title><dc:creator>Bukovec,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>furnirna plošča</dc:subject><dc:subject>način stiskanja</dc:subject><dc:subject>sorpcija</dc:subject><dc:subject>vlažnost</dc:subject><dc:description>Prehod toplote v sredino plošče je odvisen od načina stiskanja. Za izdelavo furnirnih plošč uporabljamo klasični in visokofrekvenčni način stiskanja. Različni mehanizmi prehoda toplote v sredino plošče lahko vplivajo na sorpcijske lastnosti. Za ugotavljanje vpliva načina stiskanja na sorpcijske lastnosti smo v laboratorijskih pogojih izdelali 7 slojne furnirne plošče in jih stisnili v klasični in visokofrekvenčni stiskalnici. Pri plošči, izdelani v klasični stiskalnici, se je debelina, masa in vlažnost vzorcev, merjenih gravimetrično, spremenila bolj kakor pri plošči, stisnjeni v visokofrekvenčni stiskalnici. Z merjenjem gostotnega in vlažnostnega profila smo ugotovili, da je vlažnost plošče, stisnjene po klasičnem postopku, večja v zunanjem delu, medtem ko je pri plošči, stisnjeni v visokofrekvenčni stiskalnici, vsebnost vlage največja v sredini. Po izpostavitvi vlažni klimi (20 °C in 85%) razlike med ploščama, glede na način stiskanja, niso signifikantne; ugotovili pa smo razlike glede na lego v plošči. Vlažnost zunanjih slojev je bila višja od vlažnosti srednjih.</dc:description><dc:publisher>[M. Bukovec]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>172</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*832.281</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1477257</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
