<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki tveganja za nastanek sindroma transfuzije dvojčka dvojčku</dc:title><dc:creator>Rednak,	Ellen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>sindrom transfuzije dvojčka dvojčku</dc:subject><dc:subject>dvojčki</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>babica</dc:subject><dc:description>Uvod: Večplodne nosečnosti, pri katerih se razvijata dva ali več plodov, so zaradi medicinskih postopkov oploditve vse pogostejše. Dvojčki so lahko enojajčni ali dvojajčni, pri čemer enojajčni pogosto delijo posteljico, kar povečuje tveganje za zaplete, kot je sindrom transfuzije dvojčka dvojčku. Ta nastane zaradi neravnovesja v krvnem obtoku med plodoma in zahteva natančno diagnozo ter zdravljenje, kot sta fetoskopska laserska fotoagulacija in amnioredukcija. Večplodne nosečnosti prinašajo tudi večje tveganje za prezgodnji porod in nevrološke poškodbe pri novorojenčkih. Babice imajo ključno vlogo pri spremljanju nosečnosti, prepoznavanju tveganj ter pravočasnem ukrepanju. Zaradi povečanega tveganja zapletov so nujni pogostejši ultrazvočni pregledi in skrbno spremljanje nosečnice in plodov. Namen: Namen diplomskega dela je prepoznati dejavnike tveganja za pojav sindroma transfuzije dvojčka dvojčku v nosečnosti in vlogo babice pri teh nosečnostih. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda raziskovanja, ki je temeljila na metodi analize s pomočjo teoretičnega pregleda strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: V pregled literature smo vključili 16 virov. Pomembna je struktura posteljice in njene nepravilnosti, saj pomembno vpliva na razvoj sindroma transfuzije dvojčka dvojčku. Zgodnji napovedovalci vključujejo neskladje med dvojčkoma in druge zaplete, kar zahteva natančno spremljanje nosečnosti dvojčkov že od zgodnje nosečnosti. Natančna ultrazvočna diagnostika je ključna za zgodnje odkrivanje in obvladovanje sindroma transfuzije dvojčka dvojčku, ker se lahko ta v akutni obliki pojavi nenadoma, kar še posebej poudarja potrebo po strogem nadzoru. Razprava in zaključek: Glede na rezultate pregleda literature je sindrom transfuzije dvojčka dvojčku redek, a zelo resen pojav monohorionskih dvojčkov, pri katerih je pomembna zgodnja obravnava in odkritje. Kljub kirurškim metodam zdravljenja ostaja sindrom transfuzije dvojčka dvojčku izziv, zaradi dolgoročnih posledic na dvojčkih. Skrbno spremljanje, pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje so ključni za izboljšanje izidov pri nosečnostih s tem pojavom.</dc:description><dc:publisher>[E. Rednak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 07:46:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171991</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 149093</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247783171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
