<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Telesna dejavnost kot varovalni dejavnik pred kardiovaskularnimi boleznimi pri ženskah</dc:title><dc:creator>Babnik,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kardiovaskularne bolezni</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:subject>spodbude</dc:subject><dc:subject>menopavza</dc:subject><dc:description>Uvod: Kardiovaskularne bolezni predstavljajo vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu ter pomemben javnozdravstveni problem. Kljub razširjenosti bolezni bi bilo mogoče večino srčno-žilnih dogodkov preprečiti z zdravim življenjskim slogom, zlasti z redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano. Pri ženskah po 50. letu starosti se tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni bistveno poveča. Kljub številnim koristim, ki jih prinaša redna telesna dejavnost, se ženske pogosto soočajo z različnimi ovirami in izzivi za njeno izvajanje. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vlogo telesne dejavnosti pri preprečevanju in obvladovanju kardiovaskularnih bolezni pri ženskah. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Medline (PubMed) in Google Scholar. V analizo so bili vključeni članki v angleškem jeziku, objavljeni med letoma 2015 in 2025, ki so bili prosto dostopni v celoti in vsebinsko ustrezni glede na tematiko dela. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih enajst enot literature. Visoko intenzivna vadba učinkovito izboljšuje krvni tlak, lipidni profil, telesno sestavo in srčno-žilno funkcijo. Kombinirana vadba se je izkazala za najučinkovitejšo pri zmanjševanju dejavnikov tveganja, medtem ko že zmerna dnevna aktivnost, kot je povečanje števila korakov, pomembno znižuje to tveganje. Pogoste ovire za aktivnost vključujejo pomanjkanje časa, motivacije in dostopa do vadbenih prostorov, medtem ko so glavni motivatorji skrb za zdravje, nadzor telesne teže in socialna podpora. Zgodnja in kirurška menopavza sta se pokazali kot dejavnik večjega tveganja za kardiovaskularne bolezni. Razprava in zaključek: Redna telesna dejavnost ima pomembno varovalno vlogo pri preprečevanju kardiovaskularnih bolezni pri ženskah, pri čemer se kot najučinkovitejši pristop izkazuje kombinacija aerobne vadbe ter vadbe za moč in visoko intenzivna intervalna vadba. Ugotovljeno je bilo, da vplivajo na telesno dejavnost žensk različne ovire, pri čemer imata skrb za zdravje in želja po izgubi telesne mase ključno motivacijsko vlogo. Menopavza predstavlja kritično obdobje za razvoj kardiovaskularnih bolezni, zato je ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje, ustrezno spremljanje in po potrebi uporaba hormonske terapije.</dc:description><dc:publisher>[T. Babnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171990</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 149092</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247787523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
