Prenašalec ATP7B in učinek brefeldina na citotoksičnost karboplatina pri celični liniji raka jajčnikovLešnik, Tjaša (Avtor) Černe, Katarina (Mentor) rak jajčnikovcitotoksičnost karboplatinabrefeldin AATP7BRak jajčnikov je najbolj smrtonosen rak ženskega reproduktivnega sistema. Zaradi svoje skrite lokacije, izredno raznolikih oblik tumorjev in pomanjkanja učinkovitega presajanja za zgodnje odkrivanje bolezni, je pogosto diagnosticiran šele v napredovanih fazah. Najpogostejša in hkrati najagresivnejša oblika je serozni rak visoke stopnje malignosti (HGSOC). Standardna terapija predstavlja zdravljenje z zdravili na osnovi platine kot je karboplatin, vendar učinkovitost zdravljenja močno omejuje razvoj kemorezistence. Študije se tako v zadnjem času osredotočajo na odkrivanje novih biomarkerjev, s katerimi bi bilo mogoče napovedati odpornost celic na zdravljenje. Velik potencial imajo bakrovi prenašalci ATP7B, ki so sposobni zniževanja znotrajcelične koncentracije platine, s pomočjo črpanja molekul v vezikularne strukture. Poleg prizadevanj za lažje napovedovanje kemorezistence se znanstveniki ukvarjajo z identifikacijo novih učinkovin, ki bi povečale citotoksičnost karboplatina in s tem učinkovitost zdravljenja odpornih oblik tumorjev. Na tem področju je obetavna spojina brefeldin A – gre za glivni metabolit, ki povzroča razpad Golgijevega aparata in moti vezikularni transport. Doslej so reagent preizkusili le na omejenem naboru celičnih linij raka jajčnikov, ki niso vključevale celic s histologijo HGSOC in se tudi niso osredotočale na vpliv brefeldina A na citotoksičnost karboplatina in izražanje ATP7B. V okviru diplomskega dela smo želeli preveriti vpliv karboplatina na celični liniji PEO1 in OAW28 - gre za celični liniji s histologijo HGSOC. Celična linija PEO1 je bila izolirana iz bolnice občutljive na zdravljenje s platino, medtem pa je bila celična linija OAW28 izolirana iz kemorezistentne bolnice. Zaradi pomanjkanja dostopnih protokolov, smo tega najprej optimizirali s pomočjo reagenta alamarBlue. Ugotovili smo, da je učinkovitost karboplatina pri obeh celičnih linijah močno odvisna od odmerka. Pri tem smo pri celični liniji OAW28 prvi zaznali pojav hormeze – celičnega odziva, kjer so nižje koncentracije karboplatina pospešile rast celic, višje koncentracije pa so inhibirale rast celic in zmanjšale njihovo viabilnost. Dokazali smo, da je celična linija PEO1 na zdravljenje s platino bolj občutljiva, kot celična linija OAW28. Osredotočili smo se tudi na učinek brefeldina A in njegov vpliv na citotoksičnost karboplatina. Sinergije brefeldina A s karboplatinom nismo zaznali. Problem je bila predvsem citotoksičnost samega brefeldina A zaradi previsoke koncentracije. S pomočjo pretočne citometrije smo kot prvi dokazali ekspresijo ATP7B v obeh celičnih linijah, pri čemer med njima ni bilo zaznati razlik v ravni izražanja transporterja. Medtem je brefeldin A statistično značilno zmanjšal izražanje ATP7B pri celični liniji OAW28, pri celični liniji PEO1 pa na izražanje transporterja ni imel vpliva. V prihodnje bi bilo potrebno izvesti dodatne poskuse za potrditev naših rezultatov, optimizirati koncentracijo brefeldina A ter raziskati njegov mehanizem preko katerega vpliva na zmanjšano ekspresijo ATP7B pri celični liniji OAW28.20252025-09-04 14:55:01Diplomsko delo/naloga171964VisID: 25621COBISS_ID: 253506051sl