<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnja nasilja v otroštvu s strani primarne družine pri študentkah in študentih v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Kočevar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroštvo</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>primarna družina</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>kvantitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskovala izkušnje nasilja v otroštvu s strani primarne družine pri 
študentkah in študentih v Sloveniji. V teoretičnem uvodu sem opredelila družino, otroštvo 
in nasilje. Sledijo oblike in posledice nasilja, na koncu pa sem predstavila še oblike pomoči 
in preventivo glede nasilja v socialnem delu.  
Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike nasilja so doživljali študentke in 
študenti in kako pogosto je bilo med tretjim in dvanajstim letom starosti. Prav tako me je 
zanimalo, kako posledice nasilja vplivajo na posameznike v odraslosti in kakšni viri pomoči 
so jim bili nudeni v otroštvu in odraslosti. Študenti in študentke so ocenili, kako smo kot 
družba seznanjeni z nasiljem v družini in kateri pristopi se jim zdijo najustreznejši.  
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi. Ciljna populacija so bile študentke in 
študenti v Sloveniji, stari od 19 do 27 let. Raziskavo sem izvedla s pomočjo spletne ankete 
1ka in pridobljene podatke kvantitativno analizirala. V diplomskem delu sem zastavila šest 
raziskovalnih vprašanj in devet hipotez.  
Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot tretjina študentov in študentk doživela nasilje 
v otroštvu s strani primarne družine, pri čemer je bilo najpogosteje prisotno psihično nasilje. 
Študentke in študenti so kot povzročitelja nasilja največkrat izbrali očeta. Ugotovila sem, da 
so fizične posledice bolj prisotne pri tistih, ki v otroštvu niso imeli dostopa do strokovne 
pomoči. Raziskava je tudi pokazala, da so študentke in študenti pogosteje zaupali prijateljem 
ali sorodnikom, redkeje pa strokovnim delavcem ali institucijam.</dc:description><dc:publisher>[N. Kočevar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-04 09:00:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171935</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.63-055.5/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52253</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 267744003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
