Diskrecijska klavzula v dublinskih postopkih med suverenostjo in človekovimi pravicamiMarguč, Maruša (Avtor) Bardutzky, Samo (Mentor) Dublinska uredbaskupni evropski azilni sistemdiskrecijska klavzuladržavna suverenosttemeljne praviceEvropsko sodišče za človekove praviceSodišče EUreforma azilnega sistemaMagistrsko diplomsko delo obravnava diskrecijsko klavzulo v dublinskih postopkih kot pravni mehanizem, ki državam članicam omogoča odstop od zavezujočih meril za določanje države članice, odgovorne za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito. Ta izjema od obveznih pravil o odgovornosti naj bi omogočala prilagoditev posebnim okoliščinam, predvsem kadar bi njihova stroga uporaba vodila v kršitve temeljnih pravic prosilcev za azil. Skozi analizo pravnega okvira EU ter sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU) in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) naloga raziskuje razmerje med državno suverenostjo in nadnacionalnimi obveznostmi na področju človekovih pravic. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali in kako klavzula v praksi deluje kot učinkovita varovalka človekovih pravic. Ugotovitve naloge kažejo, da se diskrecijska klavzula v praksi le redko uporablja kot varovalni mehanizem za zaščito prosilcev za azil in da čeprav sodna praksa SEU (in tudi ESČP) priznava pomembnost temeljnih pravic pri uporabi klavzule, hkrati dosledno ohranja široko diskrecijo držav članic. Ob tem naloga kritično ocenjuje spremembe, uvedene z novo Uredbo Dublin IV. Naloga podaja celovit vpogled v diskrecijsko klavzulo, njeno pravno naravo, obseg in meje, analizira njeno vlogo pri zaščiti pravic posameznikov ter opozarja na pravne in politične izzive, ki spremljajo iskanje ravnovesja med državno suverenostjo in obveznostjo spoštovanja temeljnih pravic v skupnem evropskem azilnem sistemu (SEAS).20252025-09-04 09:00:05Magistrsko delo/naloga171921VisID: 129238COBISS_ID: 251267587sl