Ocenjevanje vzorcev populacijskih gostot izbranih prostoživečih živalskih vrst z brezpilotnimi letalniki.Mlakar Medved, Matija (Avtor) Potočnik, Hubert (Mentor) poljski zajecsrnalisicabrezpilotni letalniktermovizijska kameraLjubljansko barjeDravsko poljekmetijska krajinadistančno vzorčenjeV raziskavi smo na dveh različno intenzivnih kmetijskih območjih v Sloveniji, na Ljubljanskem barju in na Dravskem polju, z brezpilotnim letalnikom z nameščeno termovizijsko kamero spremljali populacije večjih prostoživečih živali v treh popisih; jeseni 2024, pozimi 2025 in spomladi 2025. Z metodami distančnega vzorčenja smo izračunali populacijske gostote najpogostejših vrst, evropske srne (Capreolus capreolus) in poljskega zajca (Lepus europaeus), ki so bile na Dravskem polju večje, a so tekom letnih časov izkazovale tudi večja nihanja populacijskih gostot. Gostoto zajcev smo na Ljubljanskem barju ocenili na 25,8 os. / km2 ter na Dravskem polju na 30,5 os. / km2, gostoto srn pa na 31,7 os. / km2 na Ljubljanskem barju ter na 35,4 os. / km2 Dravskem polju; to so ene prvih podrobnih slovenskih ocen populacijske gostote teh dveh vrst. Z GLM analizo vpliva prostorskih spremenljivk ter analizo različnih kmetijskih podlag, ki so jih živali izbirale, smo ugotovili, da na številčnost srn in zajcev močno negativno vpliva delež antropogenih motenj (predvsem pozidanih površin), ter da srne pri izbiri prostora preferirajo travnike, zajci pa površine z nižjo in redkejšo vegetacijo. Poleg srn in zajcev smo v relevantnih gostotah na obeh območjih opazovali še fazane (Phasianus colchicus), lisice (Vulpes vulpes) in domače mačke (Felis sivestris catus), na Barju pa še nutrije (Myocastor coypus), jelene (Cervus elaphus) in sloke (Scolopax rusticola). Lisice in domače mačke se v kmetijski krajini pojavljajo v podobni gostoti, pri čemer na pojavnost mačke pozitivno vpliva količina antropogenih motenj. Nutrije se pojavljajo bližje vodotokov, jeleni pa bližje sklenjenih gozdov. Z zanimivimi izsledki in kvalitetnimi ocenami populacijskih gostot z nizko varianco smo potrdili velik potencial uporabe brezpilotnih letalnikov v ekoloških raziskavah prostoživečih živali.[M. Mlakar Medved]20252025-09-04 07:15:06Magistrsko delo/naloga171866UDK: 57.086.12:599.3/.7(043.2)VisID: 262140COBISS_ID: 247973379sl