<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Širitev EU na Zahodni Balkan: analiza mediacijske vloge EU v dialogu med Srbijo in Kosovom</dc:title><dc:creator>Lakota,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolić,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mediacija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Srbija</dc:subject><dc:subject>Kosovo</dc:subject><dc:subject>konflikt</dc:subject><dc:subject>Zahodni Balkan</dc:subject><dc:description>EU si zaradi geostrateškega pomena regije Zahodnega Balkana in širjenja svojih vrednot prizadeva za svojo širitev na države te regije. Kljub temu je bila ta v večini držav še neizpolnjena. Od leta 2011 je EU prevzela vlogo mediatorja v konfliktu med Kosovom in Srbijo, pri čemer je cilj dialoga postopna normalizacija odnosov. Glavno orodje EU je perspektiva članstva, ki naj bi spodbujala politične kompromise in reševanje odprtih vprašanj. Kljub dolgoletnim prizadevanjem trajna rešitev še ni dosežena, saj ostajajo odprta temeljna vprašanja, zlasti glede statusa Kosova. Notranja razdeljenost EU glede njegovega priznanja in neizvajanje doseženih dogovorov s strani obeh držav sta bistveno zmanjšala učinkovitost njenega posredovanja. Namen diplomskega dela je analizirati zgodovinsko ozadje konflikta, oceniti njegov vpliv na pristopni proces Srbije k EU ter ovrednotiti uspešnost mediacije EU.
Raziskava temelji na analizi primarnih in sekundarnih virov, vključno z uradnimi dokumenti EU, znanstveno literaturo in statističnimi podatki. Uporabljene so bile metode kompilacije, deskripcije, indukcije, analize in sinteze, s katerimi je bilo mogoče celovito osvetliti vlogo EU ter prepoznati ključne izzive mediacije.
Rezultati kažejo, da je učinkovitost EU kot mediatorja zaradi notranjih nesoglasij, neizpolnjevanja dogovorov, zmanjšane privlačnosti članstva in vpliva zunanjih akterjev omejena. Ti dejavniki zavirajo napredek in zmanjšujejo zaupanje obeh strani. Delo prispeva k razumevanju omejitev obstoječih mediacijskih pristopov EU ter ponuja podlago za oblikovanje dolgoročnejših vzdržnih strategij mediacije. Predlagane so usmeritve, ki vključujejo okrepitev enotnosti EU, jasnejše pogoje za članstvo, učinkovitejše mehanizme spremljanja dogovorov ter tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji, kar bi lahko povečalo verodostojnost in učinkovitost EU v konfliktih.</dc:description><dc:publisher>[N. Lakota]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 15:40:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171864</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.965.42:061.1EU(497.11:497.115-078KOS)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18867</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250062339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
