<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza kožnega in bližinskega pojava v vodnikih izmeničnega toka z uporabo programa Wolfram Mathematica</dc:title><dc:creator>Bradeško,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogovič,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izmenični tok</dc:subject><dc:subject>magnetno polje</dc:subject><dc:subject>porazdelitev tokovne gostote</dc:subject><dc:subject>kožni pojav</dc:subject><dc:subject>bližinski pojav</dc:subject><dc:subject>Wolfram Mathematica</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sta obravnavana kožni in bližinski pojav, ki sta pomembna fizikalna pojava v teoriji elektromagnetizma. Kožni pojav opisuje nagnjenost izmeničnega toka, da se zaradi induciranega lastnega magnetnega polja koncentrira predvsem ob površini vodnika. Bližinski pojav pa nastopi, ko se v prostoru nahaja več vodnikov. V tem primeru magnetno polje toka enega vodnika vpliva na razporeditev toka v drugem vodniku, kar vodi do dodatnih neenakomernosti v porazdelitvi toka. Oba pojava pomembno vplivata na zmanjševanje efektivne prevodne površine oziroma povečevanje upornosti vodnikov ter s tem povezane izgube, zato ju je treba upoštevati pri načrtovanju električnih naprav in sistemov, zlasti pri višjih frekvencah.
Za boljše razumevanje in ponazoritev teh dveh pojavov smo razvili numerični model v programskem okolju Wolfram Mathematica, ki omogoča vizualizacijo porazdelitve tokovne gostote in magnetnega polja. V modelu smo obravnavali dva vzporedna bakrena vodnika kvadratnega preseka, skozi katera teče tok v nasprotnih smereh. Izračunali smo vrednosti vdorne globine pri različnih frekvencah in prikazali porazdelitve tokovne gostote pri različnih frekvencah ter razdaljah med vodnikoma. Izračunali smo tudi izmenično upornost in jo primerjali z enosmerno upornostjo. Z naraščanjem frekvence se izmenična upornost povečuje, dokler ne doseže točke nasičenja, ko električni tok teče izključno po obodu vodnika. Na koncu smo izrisali še vektorje magnetnega polja v okolici vodnikov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 12:10:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171854</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63072</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248562947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
