<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj dostopnih proizvodov in storitev za osebe z gibalno oviranostjo</dc:title><dc:creator>Grošelj,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibalna oviranost</dc:subject><dc:subject>dostopnost</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>pripomočki</dc:subject><dc:subject>osebna asistenca</dc:subject><dc:subject>hendikep</dc:subject><dc:description>Dostopnost do storitev in pripomočkov za osebe z gibalno oviranostjo ostaja pomembna družbena tema, saj jim številne ovire še vedno onemogočajo enakopravno vključevanje v družbo. Diplomsko delo osvetljuje vsakdanje izkušnje oseb z gibalno oviranostjo in izpostavlja težave, ki kljub zakonodajnim spremembam ostajajo. Izhodišče raziskave je razumevanje dostopnosti kot človekove pravice in temeljne predpostavke za samostojno življenje, izobraževanje, zaposlitev, vključevanje v promet in skupnost. 
V teoretičnem delu sem predstavila obstoječo zakonodajo, pripomočke in storitve, ki naj bi prispevali k večji dostopnosti, ter izpostavila področja, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja oseb z gibalno oviranostjo. Opirala sem se na družbeni model oviranosti, ki poudarja, da težave ne izvirajo iz telesa posameznika, temveč iz okolja, ki ni prilagojeno. V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo, pri kateri sem s pomočjo intervjujev zbrala odgovore oseb z dolgoletno izkušnjo gibalne oviranosti. Zanimalo me je, kako so doživljali dostopnost v preteklosti, katere spremembe so zaznali kot pomembne ter kako ocenjujejo trenutno stanje.
Rezultati raziskave kažejo, da so bile v zadnjih desetletjih dosežene pomembne izboljšave, zlasti na področju zakonodaje, osebne asistence ter fizične dostopnosti javnih prostorov. Kljub temu sogovorniki opozarjajo na vztrajajoče ovire, kot so slabo urejen javni promet in neustrezne tehnične rešitve. Izpostavljajo tudi pomanjkanje vključevanja uporabnikov v oblikovanje rešitev in potrebo po večjem družbenem razumevanju in solidarnosti. Ugotovitve potrjujejo, da dostopnost ni le vprašanje infrastrukture, temveč tudi odnosa družbe do raznolikosti in vključevanja.</dc:description><dc:publisher>[L. Grošelj]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 09:00:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171837</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.446-056.26</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52142</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 267429635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
