<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poenostavljeni hidravlični model primarnega kroga tlačnovodne jedrske elektrarne</dc:title><dc:creator>Gerjovič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sekavčnik,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tlačnovodna jedrska elektrarna</dc:subject><dc:subject>primarni krog</dc:subject><dc:subject>zamašenost uparjalnika</dc:subject><dc:subject>hidravlični modeli</dc:subject><dc:subject>reaktorska obtočna črpalka</dc:subject><dc:subject>tlačni padec</dc:subject><dc:description>Učinkovitost in varnost obratovanja tlačnovodne jedrske elektrarne sta tesno povezani s hidravličnimi razmerami v primarnem krogu. Tlačni padci, ki nastajajo zaradi linijskih in lokalnih izgub, pomembno vplivajo na delovanje reaktorske obtočne črpalke in s tem na stabilnost celotnega sistema. V diplomskem delu je predstavljen poenostavljen hidravlični model primarnega kroga tlačnovodne jedrske elektrarne, izdelan v programskem okolju Python. Analitični model temelji na načelih mehanike tekočin in zagotavlja izračun tlačnih padcev znotraj posameznih segmentov sistema. Model je bil ovrednoten s primerjavo rezultatov s podobnim primerom iz literature, pri čemer smo ugotovili zadovoljivo ujemanje. V sklepnem delu je bila izvedena simulacija različnih stopenj zamašenosti uparjalnika, na podlagi katerih smo analizirali vpliv spremenjenih hidravličnih pogojev na potek karakteristike sistema ter na delovanje, obremenjenost in obratovalne pogoje reaktorske obtočne črpalke. Rezultati so pokazali, da zamašenost cevi v uparjalniku povzroča znatno povečanje tlačnih padcev znotraj sistema. Z naraščanjem stopnje zamašenosti se spreminja karakteristika primarnega kroga, kar vodi v premik obratovalne točke reaktorske obtočne črpalke. Povečane tlačne izgube povzročajo večjo mehansko obremenitev črpalke, kar lahko vpliva na njeno dolgoročno zanesljivost in učinkovitost. Ugotovili smo tudi, da zamašenost uparjalnika vpliva na celoten prenos toplote v sistemu, saj zmanjšuje odvod toplote iz reaktorske sredice ter količino pare na sekundarni strani.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 08:30:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171830</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.039:621.5.048(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 275203</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248421123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
