<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga diplomiranih medicinskih sester v prepoznavanju in obvladovanju pooperativnega delirija</dc:title><dc:creator>Plevnik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>starejši pacienti</dc:subject><dc:subject>pooperativna zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kirurško zdravljenje</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>patofiziologija</dc:subject><dc:subject>intervencije zdravstvene nege</dc:subject><dc:description>Uvod: Razvoj delirija je povezan s kompleksnim medsebojnim delovanjem številnih dejavnikov tveganja, pri čemer lahko nekatere med njimi tudi preprečimo z ustreznimi intervencijami. Gre za pogost zaplet pri starejših pacientih, saj je povezan s podaljšano hospitalizacijo, višjo umrljivostjo in zmanjšano kakovostjo življenja. Število starejših oseb, ki so danes deležne kirurškega zdravljenja, je v porastu. Pojavnost pooperativnega delirija narašča sorazmerno s podaljševanjem življenjske dobe. Delirij povečuje tveganje za padce, funkcionalni upad, razvoj demence ter podaljšuje trajanje hospitalizacije in stroške zdravljenja. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju znakov delirija ter pri ustreznem ukrepanju. Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje delirija z ustreznimi intervencijami pomembno pripomorejo pri preprečevanju trajnih posledic. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vlogo diplomiranih medicinskih sester pri prepoznavanju in obvladovanju pooperativnega delirija ter vpliv delirija na okrevanje pacientov. Metode dela: V okviru diplomskega dela je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature, osredotočen na vlogo medicinskih sester pri prepoznavanju in obvladovanju pooperativnega delirija ter na dejavnike tveganja, ki vplivajo na njegov razvoj. Rezultati: Ugotovitve pregleda literature poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja zgodnjih znakov delirija ter vključevanja preverjenih preventivnih ukrepov v klinično prakso. Čeprav je veliko dejavnikov, ki vodijo do razvoja delirija, je mogoče njegovo pojavnost in neželene posledice zmanjšati z ustreznim ukrepanjem. Študije kažejo, da lahko dobro načrtovane intervencije, ki upoštevajo vnaprej določena tveganja, zmanjšajo pojavnost delirija za skoraj 30–40 %. Razprava in zaključek: Delirij je stanje, ki pogosto ostaja spregledano in premalokrat diagnosticirano, lahko pa ima za paciente resne posledice. Predstavlja resen zaplet med hospitalizacijo, ki ga je treba obravnavati kot nujno medicinsko stanje. Zato je ključno znanje medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju delirija, saj so pogosto prve, ki opazijo spremembe v kognitivnem stanju pacienta.</dc:description><dc:publisher>[K. Plevnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 08:03:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171820</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 149019</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247451139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
