<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost navezanosti na očeta in mater s socialnim vedenjem otrok v zgodnjem otroštvu</dc:title><dc:creator>Golob,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:subject>socialna kompetentnost</dc:subject><dc:subject>težave ponotranjanja</dc:subject><dc:subject>težave pozunanjenja</dc:subject><dc:subject>zgodnje otroštvo</dc:subject><dc:description>Navezanost je močna čustvena vez med otrokom in staršem, ki oblikuje posameznikovo dojemanje sebe in drugih ter se povezuje z različnimi področji njegovega življenja. V raziskavi nas je zanimalo, ali je eno izmed teh tudi socialno vedenje otrok v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je bil raziskati odnos med navezanostjo otroka na vsakega od staršev in otrokovo socialno kompetentnostjo, splošno socialno prilagojenostjo, težavami ponotranjanja ter pozunanjenja. Predpostavili smo, da bodo bolj varno navezani otroci izražali višjo socialno kompetentnost, višjo splošno socialno prilagojenost, manj težav ponotranjanja in manj težav pozunanjenja. Zanimalo pa nas je tudi, kako se ostale dimenzije negotove navezanosti na starše povezujejo s socialnim vedenjem otrok. V raziskavo je bilo vključenih 52 otrok, starih med 58 in 78 mesecev (M = 68 mesecev oz. 5 let in 8 mesecev, SD = 5,44 meseca), polovica deklic in polovica dečkov, ki so vrtec obiskovali zadnje leto pred vstopom v šolo. Za 39 otrok smo pridobili podatke o navezanosti na oba starša, za 12 otrok le na mater in za enega le na očeta. Dobljeni rezultati so pokazali, da se je varna navezanost na mater povezovala z manj težav pozunanjenja, medtem ko so se dimenzije negotove navezanosti povezovale z nižjo socialno kompetentnostjo in splošno prilagojenostjo otrok. V odnosu do očeta se je dimenzija negotove navezanosti upiranje z izogibanjem povezovala z nižjo socialno prilagojenostjo otrok. Povezave med kakovostjo navezanosti in otrokovimi težavami ponotranjanja niso bile statistično značilne. Ugotovili smo tudi, da v socialnem vedenju otrok ni pomembnih razlik med spoloma. Demografske spremenljivke se bolj kot s socialnim vedenjem otrok povezujejo z dimenzijami navezanosti na starše.</dc:description><dc:publisher>[A. Golob]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 07:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171810</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.7:316.614(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 589437</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249869315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
