<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba na stres odzivnih promotorjev za razvoj sistemov, ki sprožijo imunogeno celično smrt</dc:title><dc:creator>Možina,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Železnik Ramuta,	Taja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Župunski,	Vera	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>imunoterapija</dc:subject><dc:subject>piroptoza</dc:subject><dc:subject>NFκB</dc:subject><dc:subject>na stres odzivni promotorji</dc:subject><dc:description>Incidenca raka v zadnjih sto letih narašča, standardni pristopi k zdravljenju pa so pogosto nezadostni. V zadnjih letih se je med ključne nove oblike zdravljenja uvrstila imunoterapija, pri kateri izkoriščamo gostiteljev imunski sistem za prepoznavo in uničenje rakavih celic ter za preprečitev rasti in razvoja tumorja. Med oblike imunoterapije spada tudi inducibilna imunoterapija, ki omogoča zunanjo kontrolo zdravljenja z uporabo majhnih molekul, svetlobe, ultrazvoka in sevanja. Piroptoza je oblika imunogene celične smrti, ki se aktivira ob različnih zunanjih ali notranjih stresnih dražljajih in vodi v močan odziv imunskega sistema. Efektorji piroptoze so gasdermini, katerih aktivne N-končne domene se vežejo na celično membrano, oligomerizirajo in tvorijo pore. Ob piroptozi tumorskih celic se v okolje sprostijo tumorski antigeni, kar lahko vodi v dolgoročni protitumorski odziv imunskega sistema. Piroptoza le majhnega deleža tumorskih celic zadošča za učinkovito infiltracijo imunskih celic v mikrookolje tumorja.
Namen magistrskega dela je bil razvoj sinteznobiološkega sistema, ki ob izbranem stresorju sproži imunogeno celično smrt piroptozo v sesalskih celicah HEK293 ali HEK293T. V prvem delu smo se osredotočili na izbor promotorja in ustreznega stresorja, ki bi ta promotor aktiviral. Testirali smo na stres odzivna promotorja p21 in minimalni promotor z odzivnimi elementi za NF-κB (minNF-κB). Promotorja smo poskušali inducirati z reaktivnimi kisikovimi zvrstmi (vodikovim peroksidom) in s kemoterapevtiki. Raven aktivacije promotorja smo določali z luciferaznim testom. Ugotovili smo, da najboljšo aktivacijo dosežemo s kombinacijo promotorja minNF-κB in kemoterapevtika doksorubicina. Da bi preverili, ali lahko s kontrolo promotorja vplivamo na sprožitev celične smrti, smo promotor minNF-κB sklopili z zapisom za N-končni del gasdermina D. Za ovrednotenje aktivacije piroptoze smo določali delež umrlih celic s propidijevim jodidom (PI) in konfokalno mikroskopijo, pri čemer smo ugotovili, da sistem minNF-κB in doksorubicina uspešno sproži piroptozo. Da bi preverili, ali lahko ta sistem uporabimo tudi za indukcijo izražanja drugih proteinov, smo promotor minNFκB sklopili z zapisom za interlevkin-15 in dokazali, da dodatek doksorubicina sproži izražanje tega proteina. Razvili smo torej sistem za kontrolo celičnih procesov, ki je lahko uporabljen v raziskavah, potencial pa ima tudi v klinični terapiji.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-02 12:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171775</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23085</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252632323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
