<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Laboratorijsko preučevanje insekticidnega delovanja lokalno dostopnih inertnih in rastlinskih prahov proti odraslim osebkom riževega žužka (Sitophilus oryzae) na pšenici in koruzi</dc:title><dc:creator>Pečarič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trdan,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skladiščni škodljivci</dc:subject><dc:subject>rižev žužek</dc:subject><dc:subject>Sitophilus oryzae</dc:subject><dc:subject>zrnje</dc:subject><dc:subject>pšenica</dc:subject><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>alternativni načini varstva rastlin</dc:subject><dc:subject>lokalni izvor</dc:subject><dc:subject>inertni prahovi</dc:subject><dc:subject>rastlinski prahovi</dc:subject><dc:subject>laboratorijske razmere</dc:subject><dc:description>Poskus smo izvedli v Laboratoriju za entomologijo Katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo Biotehniške fakultete. Preučevali smo insekticidno učinkovitost štirih lokalno dostopnih inertnih prahov (diatomejska zemlja, lesni pepel smreke, kremenov pesek, zeolit) ter prahov invazivnih rastlinskih vrst (kanadska zlata rozga in orjaška zlata rozga) v samostojni in kombinirani uporabi proti odraslim osebkom riževega žužka na koruznem in pšeničnem zrnju. Insekticidno delovanje prahov smo preučevali v rastni komori pri različni temperaturi (15, 20, 25 in 30 °C) in zračni vlagi (55 in 75 %). V pozitivni kontroli smo uporabili pripravek SilicoSec, negativna kontrola je bila netretirano žito. V poskus smo vključili 17 obravnavanj v 9 ponovitvah na posamezni vrsti žita. V vsako erlenmajerico z žitom in prahom smo dodali 30 osebkov riževega žužka in erlenmajerice položili v rastno komoro. Smrtnost hroščev smo ugotavljali 7., 14. in 21. dan po nastavitvi poskusa. Po treh tednih smo odstranili vse hrošče in tretirano žito v kozarcih za 2 meseca izpostavili temi. Po dveh mesecih smo prešteli potomstvo hroščev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da je insekticidna učinkovitost uporabljenih prahov večja na pšeničnem kot na koruznem zrnju. Pripravki so bili najučinkovitejši pri 55 % zračni vlagi in temperaturi 30 °C  na pšenici in 15 °C na koruzi. Največja insekticidna učinkovitost je bila v pozitivni kontroli, sledi uporaba lesnega pepela in diatomejske zemlje. Obravnavanja s prahovi, ki so bila v prvem delu poskusa najbolj učinkovita, so vplivala na najmanjše število potomcev. Inertni in rastlinski prahovi niso izkazali sinergističnega učinka.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-31 07:16:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171710</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 261888</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247351043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
