<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovna terapija v vojski: razvoj, izzivi in sodobna praksa</dc:title><dc:creator>Hliš,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>funkcionalna neodvisnost</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>sistematični pregled literature</dc:subject><dc:description>Uvod: Vojaško okolje posamezniku predstavlja številne fizične, psihične in socialne izzive, ki pomembno vplivajo na njegovo zdravje in delovanje v vsakdanjem življenju. Pogosto so vojaki izpostavljeni travmatskim dogodkom, ki lahko vodijo do resnih duševnih motenj, kot 
so depresija ali posttravmatska stresna motnja, ter telesnih poškodb, vključno z amputacijami. Poleg tega vojaki pogosto izgubijo občutek za vloge v življenju in strukturo 
dneva izven vojaškega okolja, kar otežuje reintegracijo v civilno okolje. V tem kontekstu delovna terapija ne pripomore le k fizični in psihični rehabilitaciji, temveč tudi k ponovni vzpostavitvi identitete posameznika izven vojaške vloge. Namen: Namen diplomskega dela 
je bil pregledati znanstveno in strokovno literaturo o vlogi delovne terapije v vojaškem okolju ter ugotoviti, kako ta stroka prispeva k rehabilitaciji pripadnikov oboroženih sil. 
Metode dela: Literaturo smo iskali v treh podatkovnih bazah. Vključene so bile študije v angleškem jeziku, objavljene med letoma 1993 in 2023, določene s pomočjo Boolovih 
operatorjev AND in OR. Rezultati:  V končno analizo je bilo vključenih 12 študij. Izpeljana so bila tri glavna področja delovanja delovne terapije v vojski: prilagoditev okolja, duševno zdravje ter strukturiranje dneva. Terapevti so izvajali ergonomske prilagoditve, senzorno 
regulacijo, terapevtske skupine, vaje za sproščanje in usmerjanje v smiselne dejavnosti. Ocenjevalna orodja, kot je COPM, so omogočala spremljanje individualnega napredka in 
ciljno usmerjeno delovnoterapevtsko obravnavo. Razprava in zaključek: Delovni terapevti pomembno prispevajo k rehabilitaciji vojakov in veteranov. Njihova vloga je ključna za obnovo samostojnosti, duševne stabilnosti in uspešno vključitev posameznikov nazaj v 
družbo. Delovna terapija se kaže kot nepogrešljiv del zdravstvenega tima vojakov in veteranov, ki se soočajo s posledicami vojaške službe. Nadaljnji razvoj tega področja je pomemben za krepitev vloge delovne terapije v obrambnih sistemih in civilnem življenju. Večje število raziskav na omenjenem področju in širše vključevanje delovne terapije v 
obrambne sisteme bi lahko še dodatno okrepilo uspešnost teh pristopov.</dc:description><dc:publisher>[M. Hliš]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-30 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171677</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148921</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247144707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
