<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fotoreakcija funkcionaliziranega poli(β-benzil-L-aspartata) s tetrazolno in maleimidno skupino</dc:title><dc:creator>Trbežnik,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poli(β-benzil-L-aspartat)</dc:subject><dc:subject>maleimid</dc:subject><dc:subject>tetrazol</dc:subject><dc:subject>fotoreakcija</dc:subject><dc:subject>funkcionalizacija</dc:subject><dc:description>Prva organska sinteza je bila izvedena leta 1828 s sintezo sečnine, prvi sintetični polimer pa je bil sintetiziran leta 1907 – le-ta je bil bakelit. Za svoje diplomsko delo sem iz α-aminokisline β-benzil-L-asparat (BLA) s trifosgenom pripravila monomer β-benzil-L-asparat N-karboksianhidrid (BLA NCA). Trifosgen je pri reakciji dobro aktivacijsko in karbamoilacijsko sredstvo. Reakcijo izvajamo pod brezvodnimi pogoji, ker je N-karboksianhidrid (NCA) zelo občutljiv na vodo, stik z vodo namreč povzroča hidrolizo NCA, nezaželjene stranske reakcije in vodi v njegovo nereaktivnost. Sintetiziran monomer β-benzil-L-asparat N-karboksianhidrid nato polimeriziramo v poli(β-benzil-L-aspartat) (PBLA). Reakcija poteka pri temperaturi ledišča vode. Kot iniciator anionske polimerizacije smo uporabili heksilamin, ki nukleofilno napade β-benzil-L-asparat N-karboksianhidrid in tako povzroči začetek polimerizacije. Poleg tega lahko s spreminjanjem množinskega razmerja med iniciatorjem in monomerom določamo dolžino verige polimera. Sintetiziran polimer nato funkcionaliziramo s dvema fotoodzivnima končnima skupinama. Za svojo diplomsko sem izbrala maleimidno in tetrazolno končno skupino. Pri funkcionalizacji poli(β-benzil-L-aspartat) z maleimidno skupino v suspenzijo polimera v brezvodnem dimetilformamidu dodamo trietilamin in N-sukcinimidil 3-maleimidopropionata, ki reagira s prostimi aminskimi skupinami na poli(β-benzil-L-aspartat) in vsebuje reaktivno maleimidno skupino. Trietilamin deluje kot bazični katalizator, nevtralizira HCl in druge kisle stranske produkte, aktivira karboksilne skupine in prepričuje nezaželene stranske reakcije. Funkcionalizacijo poli(β-benzil-L-aspartata) s tetrazolno skupino izvajamo pod enakimi pogoji, vendar uporabimo druge reaktante: 4-(2-(4-metoksifenil)-2H-tetrazol-5-il)benzojsko kislino s katero funkcionaliziramo polimer, 1-etil-3-(3-dimetilaminopropil)karbodiimid (EDC) in 4-dimetilaminopiridin (DMAP). EDC uporabimo kot aktivator karboksilne skupine poli(β-benzil-L-aspartata), s katero tvori reaktivni intermediat, ki omogoča vezavo tetrazolne skupine in nadaljnjo amidno vezavo. Ker pa je EDC nestabilen, se pogosto uporablja skupaj z DMAP, ki je katalizator pri acilnih substitucijah. Vse produkte po koncu sinteze izoliramo iz reakcijske zmesi in jih okarakteriziramo z tehnikama MALDI-TOF in NMR. Med PBLA funkcionaliziranim z maleimidno in s tetrazolno skupino izvedemo, fotoreakcijo tetrazol-en cikloadicije preko nitril-imina v devteriranem DMSO med osvetljevanjem z UVA svetlobo; potek reakcije spremljamo s TLC lučko. Na koncu posnamemo še NMR in MALDI-TOF spekter. Ugotovimo, da fotoreakcija ni potekla po zastavljenem načrtu.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-29 09:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171641</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25593</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248710659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
