Naloge socialnih delavk in delavcev v zdravstveni dejavnostiTanšek, Tanja (Avtor) Videmšek, Petra (Mentor) socialno delo v zdravstveni dejavnostidelovne nalogevloga socialnega delavca v zdravstvuavtonomijaorganizacija delametode socialnega delaizzivi pri delupotrebe pri deluSocialne delavke na področju zdravstvene dejavnosti opravljajo svoje delo tako na primarni, sekundarni kot tudi terciarni ravni. V okviru tega opravljajo različne delovne naloge in vstopajo v najrazličnejše vloge. V magistrskem delu me je zanimalo, kakšne delovne naloge opravljajo socialne delavke na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in v kakšne vloge vstopajo pri svojem delu na področju zdravstvene dejavnosti. Zanimalo me je tudi, kako socialne delavke v zdravstveni dejavnosti razumejo in doživljajo svojo avtonomnost pri delu, kar sem povezala tudi s samo organizacijo dela na določenem področju ter možnostjo uporabe metod socialnega dela in elementov delovnega odnosa. Zanimalo pa me je tudi, kaj bi socialne delavke in delavci, zaposleni v zdravstveni dejavnosti, pri opravljanju svojih del in nalog še potrebovali. Za raziskovanje navedenih vprašanj sem izvedla kvalitativno raziskavo na neslučajnostnem in priložnostnem vzorcu osmih socialnih delavk, zaposlenih na področju zdravstvene dejavnosti. Dve sta bili zaposleni na primarni ravni, dve na sekundarni ravni in štiri na terciarni ravni. S socialnimi delavkami sem opravila intervju. Raziskava je pokazala, da je zelo težko določiti, s kakšnimi delovnimi nalogami se socialne delavke na področju zdravstvene dejavnosti pretežno ukvarjajo. Izkazalo se je, da vse socialne delavke opravljajo največ neposrednega dela z uporabniki in redno sodelujejo s svojci. Na primarni ravni so uporabniki predvsem otroci, medtem ko so na sekundarni in terciarni ravni vključeni v obravnave vse od mladostnikov do najstarejše starosti, posledično se glede na vključeno populacijo razlikujejo dela in naloge. Na primarni ravni se največ sodeluje z vrtci in podajanjem ocen o nadaljnjih potrebah po vključitvi v programe. Na sekundarni in terciarni ravni pa se ureja najrazličnejše stvari. Največ je urejanja statusov, domskih namestitev, odpustov v domačo oskrbo. Vse socialne delavke imajo tako kratkotrajne kot tudi dolgotrajne obravnave in je težko določiti število obravnav. Večinoma so aktivirane za delo s pisnim zahtevkom s strani zdravnikov, svojcev ali pacientov. Vloga socialnih delavk je zelo široka, so: koordinator, mediator, posrednik, povezovalec. Socialne delavke so tudi v vlogah sodelavca, saj vse veliko sodelujejo tako znotraj kot tudi izven organizacije. Raziskava je pokazala, da se socialne delavke počutijo avtonomne znotraj svojih strokovnih okvirov delovanja, glede na podrejenost primarni zdravstveni stroki pa se na splošno v okviru institucije ne počutijo vedno avtonomne. Raziskava je pokazala tudi razlike v beleženju dela. Obstaja možnost za izboljšanje, saj je raziskava pokazala sistemske težave, preobremenjenost, pomanjkanje kadra, prostorske težave in težave glede neodpustljivih pacientov. Nujna bi bila sistemska ureditev socialnega dela na področju zdravstva, več izobraževanj, supervizije in intervizije ter večja kadrovska zasedba.[T. Tanšek]20252025-08-29 09:00:05Magistrsko delo/naloga171634UDK: 363.4:61VisID: 51791COBISS_ID: 265052931sl