<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kvalifikacije modularnega spektrometra na primerih merjenja fluorescence in absorbance spojin farmacevtskega pomena</dc:title><dc:creator>Bajuk,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gros,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>absorpcijska in fluorescenčna spektrometrija</dc:subject><dc:subject>modularni spektrometer</dc:subject><dc:subject>kvalifikacija instrumenta</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo izvedli kvalifikacijo modularnega spektrometra HR-6XR300-25 na primerih merjenja fluorescence in absorbance spojin farmacevtskega pomena – kinin sulfata, rodamina B, riboflavina, fluoresceina, salicilne kisline, benzojske kisline in folne kisline, po zgledu kvalifikacije modularnega spektrometra USB4000-UV-VIS. Kvalifikacija je zajemala kvalifikacije svetlobnega vira, optičnih vlaken, kivet in spektrometričnega detektorja. Pri kvalifikaciji svetlobnega vira smo za oba modularna spektrometra pri uporabi zaslonk premerov 5 μm, 25 μm in 200 μm, pri prižgani devterijevi oziroma halogenski žarnici v načinu merjenja absorbance določili sprejemljivo višino bazne linije. Nato smo posneli emisijska spektra obeh žarnic in preverili časovno stabilnost bazne linije. Ugotovili smo, da je potrebno za doseganje višjega razmerja signal-šum in točnejših valovnih dolžin pred uporabo devterijevo žarnico ogrevati vsaj 15 minut, halogensko žarnico pa 30 minut. Pri kvalifikaciji optičnih vlaken smo ugotovili, da ima premer jedra večji vpliv na prepustnost svetlobe kot njegova dolžina in da so uporabljena optična vlakna različnih dolžin s premeri jedra 400 μm in 600 μm uporabna v območju nad 260 nm, kar je v skladu s specifikacijo. Iz kvalifikacije kivet smo zaključili, da se deklarirana območja uporabe ujemajo z eksperimentalnimi. Absorpcijske in emisijske spektre izbranih spojin smo najprej posneli s hibridnima spektrometroma in jih nato primerjali s spektri, posnetimi z modularnima spektrometroma, z namenom predlagati optimalne nastavitve snemanja, ki so zajemale izbiro žarnice, spektrometra in zaslonke, nastavitev parametrov čas integriranja, število povprečenih spektrov in širino glajenja ter izbiro načina vezave optičnih vlaken. Pri predlaganih optimalnih nastavitvah smo nato v okviru kvalifikacije spektrometričnega detektorja z empiričnim pristopom določali mejo določljivosti in območje linearnosti pri meritvah fluorescence in absorbance izbranih spojin. Z modularnima spektrometroma ni mogoče posneti absorpcijskih vrhov v območju pod 300 nm pri rodaminu B, riboflavinu, fluoresceinu in folni kislini; z nobenim od uporabljenih modularnih spektrometrov ni mogoče posneti emisijskih spektrov benzojske in folne kisline. Kvalifikacija spektrometričnega detektorja je zajemala tudi eksperimente verifikacije in preverjanja pravilnosti valovnih dolžin, iz katerih smo ugotovili, da sta oba spektrometra ustrezno kalibrirana in z obema lahko pri uporabi vseh treh zaslonk izmerimo točne valovne dolžine. Na spojinah kinin sulfat in fluorescein smo preverili ponovljivost valovnih dolžin in absorbanc absorpcijskih vrhov ter ponovljivost valovnih dolžin in intenzitet emisijskih vrhov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-28 12:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171588</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25709</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248570371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
