Vpliv dejavnikov okolja, časa po smrti in časa ter načina shranjevanja skeletnih ostankov po izkopu na ohranitev DNAJeromelj, Tonja (Avtor) Župunski, Vera (Mentor) starodavna DNAskeletni ostankiohranjenost DNAokoljski dejavnikipogoji shranjevanjaNedavni napredki na področju raziskav starodavne DNA, kot so visokozmogljivo sekvenciranje, izpopolnjeni ekstrakcijski postopki in vse bolj sofisticirani analizni pristopi, so omogočili hiter razvoj področja. DNA se lahko v človeških skeletnih ostankih ohrani več tisoč let, vendar je njena ohranjenost močno odvisna od okoljskih dejavnikov. Ob arheološkem izkopu nastopi nenadna sprememba okolja, ki lahko dodatno pospeši razgradnjo DNA in privede do izgube dragocenih genetskih informacij. Za celostno razumevanje okoljskih vplivov in pogojev shranjevanja na ohranjenost DNA so zato ključnega pomena sistematične študije, ki primerjajo ohranjenost DNA v skeletnih ostankih v različnih okoljskih razmerah. V diplomskem delu smo preučevali vpliv okoljskih dejavnikov na ohranjenost DNA v človeških skeletnih ostankih tako pred kot tudi po njihovem izkopu. Z uporabo statistične analize smo primerjali ohranjenost DNA pri vzorcih iz dveh geografsko različnih arheoloških najdišč, Črnomelj in Ljubljana – Vrazov trg, ter pri vzorcih iz ljubljanskih najdišč Vrazov trg in Njegoševa, ki so se razlikovala v pogojih shranjevanja po izkopu. Za izolacijo DNA smo uporabili kosti skalnice, ki so zaradi visoke kostne gostote najprimernejše za pridobivanje starodavne DNA iz človeških skeletnih ostankov. V eksperimentalnem delu diplomske naloge smo uporabili metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo (qPCR), s katero smo ocenili količino in stopnjo ohranjenosti izolirane DNA. Za preverjanje statističnih hipotez smo uporabili 95-% intervale zaupanja za mediane in teste z mediano za neodvisne vzorce. Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v količini in stopnji ohranjenosti DNA med vzorci iz različnih geografskih lokacij. Na podlagi analize sta ohranjenost in količina DNA statistično značilno višji pri skalnicah, ki so bile izkopane iz najdišča Ljubljana – Vrazov trg, kot pri skalnicah iz najdišča Črnomelj. Prav tako smo zaznali statistično značilen upad količine izolirane DNA ter povečano stopnjo razgradnje izolirane DNA pri vzorcih, ki so bili več let shranjeni v muzejskem depoju pri nenadzorovanih pogojih. Naši izsledki poudarjajo pomen vpliva okoljskih dejavnikov na ohranjenost DNA v arheoloških skeletnih vzorcih tako pred izkopom kot med dolgoročnim shranjevanjem in potrjujejo nujnost upoštevanja strokovnih priporočil glede optimalne temperature in vlažnosti pri shranjevanju skeletnega materiala za nadaljnje genetske analize.20252025-08-28 09:55:00Diplomsko delo/naloga171575VisID: 24278COBISS_ID: 247639299sl