Življenjske zgodbe otrok priseljencev iz držav bivše JugoslavijeTuričnik, Katja (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) otroci priseljencevdržave nekdanje Jugoslavijetransnacionalne družinehibridna identitetaobčutek (ne)pripadnostimikroagresijeV magistrskem delu raziščem, kako je razpetost med Slovenijo in domovino staršev vplivala na življenje ter odraščanje otrok priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so v Slovenijo prišli kot majhni otroci oz. se tukaj rodili. Skozi njihove pripovedi proučim odnos večinske družbe do priseljencev. V teoretičnem uvodu najprej predstavim nekaj osnovnih podatkov o priseljencih iz držav nekdanje Jugoslavije ter eksistencialno kompleksnost transnacionalnih družin. Naredim tudi pregled pojavov, ki na občutek (ne)sprejetosti priseljencev in njihovih otrok v družbi najbolj vplivata: to sta nacionalizem in državljanstvo ter iz njiju izhajajoč odnos do priseljencev, ki se pogosto kaže skozi predsodke, mikroagresije in druge oblike diskriminacije. Opišem dvo oz. večjezičnosti pri otrocih priseljencih kot vir moči in možnost pripadnosti več identitetam hkrati. V nadaljevanju orišem izbrano metodo raziskovanja, narativni intervju, katerega namen je sogovornike spodbuditi k pripovedovanju njihovih življenjskih zgodb. Narativni intervju je po svojih lastnostih izrazito nestrukturiran in sledi toku pripovedovanja intervjuvanca. Pogovore sem izvedla s šestimi posamezniki oziroma posameznicami, ki izvirajo iz Bosne, Črne Gore, Hrvaške, Kosova in Severne Makedonije. Dva izmed njih sta v Sloveniji odraščala v času nekdanje skupne države, ostali štirje pa so se rodili oz. se priselili v že samostojno Slovenijo. V osrednjem delu naloge prikažem zgodbe intervjuvancev, pri čemer sem sledila njihovemu načinu pripovedovanja in temam, ki so jih odpirali. Poskušala sem prikazati tudi njihovo čustveno doživljanje. Vsak izmed sogovornikov je izpostavil kakšen drug vidik odraščanja in življenja v Sloveniji, nekatere teme pa niso značilne le za priseljence, kot je denimo kritičen pogled na vrednostni sistem svojih staršev. V tematski analizi in kritični razpravi sem združila v zgodbah ponavljajoče se izkušnje intervjuvancev v posamezna poglavja in jih povezala s teorijo. Ugotovila sem, da otroci priseljencev zaradi svojih hibridnih identitet niso polno sprejeti niti tukaj niti v domovini njihovih staršev. Skoraj vsi sogovorniki izpostavijo kakšno mikroagresijo, ki so jo doživeli na podlagi svojega etničnega porekla, trije pa tudi različne dejavnike, zaradi katerih ljudje ne opazijo, da izvirajo od drugod. Nerazkritje njihove identitete v določenih situacijah razumem kot strategijo zaščite pred diskriminacijo. Večina je povedala, da so se vsaj v določenem obdobju svojega otroštva soočali z revščino, polovica pa še, da je bil vsaj eden od staršev zaradi dela veliko odsoten. Dve intervjuvanki sta se dotaknili problematike nezmožnosti njunih staršev za pomoč pri šolskih obveznostih. Prav vsi sogovorniki so izpostavili prepad v miselnosti med sabo ter starši oz. vrstniki, ki so odrasli v domovini staršev, predvsem na področju enakosti med spoli ter vzgoje otrok.[K. Turičnik]20252025-08-28 09:00:54Magistrsko delo/naloga171569UDK: 364.614-054.72VisID: 51771COBISS_ID: 265367043sl