Prispevek sodobnega socialnega dela v šolskem sistemuSkočir, Borut (Avtor) Poštrak, Milko (Mentor) sodelovalni delovni odnosdogovor o sodelovanjuinstrumentalna definicija problema etika udeleženostiravnanje s sedanjostjoznanje za ravnanjeperspektiva močisistemsko-ekološki model socialnega delakonstruktivizemkonstrukcionizemTemeljni namen magistrskega dela je raziskati, kako v šolskem sistemu poteka vzpostavljanje delovnega odnosa med učenci, učitelji, starši in svetovalnimi delavci. Pozornost dela je usmerjena v raziskovanje uporabe konceptov sodobnega socialnega dela v teh delovnih odnosih. Raziskava temelji na interpretacijah učencev, staršev, učiteljev in svetovalnih delavcev, ki so del šolskega sistema ali z njim sodelujejo. Raziskoval sem način vzpostavljanja delovnega odnosa. Magistrsko delo se osredotoče na raziskovanje interpretacije delovnega odnosa, v raziskovanje načina poteka dogovora o sodelovanju, v način definiranja problema, v način iskanja rešitve, v način osebne angažiranosti svetovalnega delavca ali delavke, v interpretacijo razumevanja udeleženosti v proces, v način ravnanja s sedanjostjo, v način izražanja znanja svetovalnega delavca ali delavke in v delovanje iz perspektive moči. Vse te kategorije sem preverjal z elementi, ki jih vsebuje sodobno usmerjeni delovni odnos v socialnem delu. Ti elementi so dogovor o sodelovanju, instrumentalna definicija problema, soustvarjanje rešitev, osebno vodenje, perspektiva moči, etika udeleženosti, znanje za ravnanje in ravnanje s sedanjostjo. Kot pričakovano so bile ugotovitve in mnenja različna, saj so vsi izhajali iz svoje specifične epistemološke pozicije. V raziskavi je razvidno, da elemente bolje razumejo učitelji in svetovalni delavci. V izkustvenem delu, ki ga predstavljajo starši in učenci, pa koncepti niso toliko izražene. V postopkih svetovalnega dela je v ospredju še vedno tradicionalni model reševanja težav. Se pa vendarle kažejo tudi premiki v smer sodobnega načina vzpostavljanja odnosov. Premalo se upošteva postopka vzpostavljanja delovnega odnosa, kot ga zagovarja sodobna doktrina socialnega dela. Premalo je upoštevanja izvirnosti in specifičnosti pri posameznih postopkih delovnega odnosa, premalo dela na skupnem soustvarjanju z uporabniki in sodelovanja z ožjim in širšim socialnim okoljem učenca. V delovnem odnosu je delovanje iz perspektive moči izraženo predvsem do učencev, medtem ko starši podpore ne čutijo v tolikšni meri. V tem je razvidna pomanjkljiva sistemska usmerjenost učiteljev in svetovalnih delavcev, saj podporo v delovnih odnosih pomoči potrebujejo tudi starši in celoten družinski sistem. Različne interpretacije se izražajo tudi pri razumevanju etike udeleženosti svetovalnega delavca. Kljub temu, da se učitelji in svetovalni delavci v delovnih odnosih trudijo vzpostavljati enakovredne pozicije, starši in otroci to doživljajo drugače ter učitelje in svetovalne delavce zaznavajo kot dominantne. V tem se še vedno kaže moč družbeno skonstruiranih makronaracij, ki vplivajo na ta odnos. Pri vzpostavljanju delovnega odnosa imajo pri vzpostavljanju osebnega stika svetovalni delavci več težav z odraslimi in manj z otroci. Tudi pri iskanju rešitev se kaže diskrepanca med mnenjem učiteljev na eni strani in doživljanjem staršev ter učencev na drugi strani. Učitelji na načelni ravni sicer zagotavljajo sodelovanje, kar pa se ne izraža na izkustveni ravni staršev in učencev. Učitelji ugotavljajo, da rešitve iščejo v sodelovanju z učenci starši in svetovalno službo. Učenci in starši pa po drugi strani menijo, da se jih pri iskanju rešitev premalo upošteva. To pa se izraža v njihovih izjavah, kjer navajajo, da učitelji in svetovalni delavci starše premalo vključujejo v proces skupne definicije problema. Problem se staršem in otrokom zgolj predstavi ter se na podlagi tega od njih pričakuje sodelovanje. Tudi pri dogovoru o sodelovanju in definiciji delovnega odnosa se kažejo različne interpretacije medsebojnih odnosov. Na koncu bi lahko zaokrožil s trditvijo, da v teh delovnih odnosih primanjkuje medsebojnega sodelovanje, ki vključuje hermenevtični način komunikacije, in s katero bi se omogočilo lažje medsebojno razumevanje.[B. Skočir]20252025-08-28 09:00:31Magistrsko delo/naloga171563UDK: 364-784:373.3VisID: 51765COBISS_ID: 264696067sl