Narečni govor vzgojiteljic in predšolskih otrok v Vrtcu Sodražica in Vrtcu RibnicaKljun, Živa (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) Predšolska vzgojajeziknarečni govorotrokvrtecvzgojiteljicaDiplomsko delo obravnava uporabo narečnega govora v predšolskem obdobju, in sicer v kontekstu dveh slovenskih vrtcev – Vrtca Sodražica in Vrtca Ribnica. Glavni namen dela je bil ugotoviti, ali vzgojiteljice pri svojem delu pogosteje uporabljajo narečje ali knjižni jezik, kako pogosto otroci uporabljajo narečje, ali spodbujajo ločevanje med narečno in knjižno zvrstjo ter ali obstajajo razlike v rabi narečij med mlajšimi in starejšimi predšolskimi otroki. Teoretični del diplomskega dela obravnava razvoj govora, socialne zvrsti slovenskega jezika, pomen narečij in njihovo vlogo v sodobni vzgoji. Poseben poudarek je namenjen dolenjski narečni skupini in ribniškemu narečju, ki sta prisotni v obravnavanem okolju. V empiričnem delu sem z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 35 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice, analizirala njihova stališča in prakso glede rabe narečij. Rezultati so pokazali, da večina vzgojiteljic narečje uporablja občasno ali pogosto, predvsem v neformalnih pogovorih in med prosto igro, knjižni jezik pa prevladuje pri vodenih dejavnostih. Anketiranke narečju pripisujejo velik kulturni in vzgojni pomen ter menijo, da ga je pomembno ohranjati. Otroci v vrtcu še vedno pogosto uporabljajo narečne izraze, predvsem mlajši, a razlike med starostnimi skupinami niso izrazite. Vzgojiteljice ne silijo otrok v strogo ločevanje med narečnim in knjižnim jezikom, temveč jih postopoma seznanjajo z obema zvrstema. Sklenem, da je narečje v vrtčevskem okolju še vedno prisotno, a ohranjanje narečja zahteva njegovo zavestno vključevanje v vzgojno delo.Ž. Kljun20252025-08-28 08:30:26Diplomsko delo/naloga171542UDK: 373.2(043.2)VisID: 188451COBISS_ID: 247043843sl