<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razlika med pričakovanji žensk in njihovim dejanskim doživljanjem vaginalnega poroda – empirična raziskava</dc:title><dc:creator>Brulc,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šerjak,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>pričakovanja</dc:subject><dc:subject>doživljanje</dc:subject><dc:subject>vaginalni porod</dc:subject><dc:subject>porodne izkušnje</dc:subject><dc:description>Uvod: Poznavanje razlik med pričakovanji in doživljanjem vaginalnega poroda je ključno za kakovostno babiško obravnavo. Na pričakovanja vplivajo predporodna izobraževanja, porodne zgodbe, mediji in podpora bližnjih. Razkorak med pričakovanji in izkušnjo temelji na ženskinem dojemanju poroda. Porodno izkušnjo posameznice odločilno oblikujejo pozitiven izid, občutek varnosti ter podpora bližnjih in zdravstvenega osebja. Zdravstveno osebje, zlasti babice, s posredovanjem informacij pomembno prispeva k razvoju realnih pričakovanj, predvsem pri prvorodkah. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti razlike med pričakovanji žensk in njihovim doživljanjem vaginalnega poroda. Namen je tudi opredeliti dejavnike zadovoljstva ali nezadovoljstva s porodno izkušnjo pri prvorodkah, ovrednotiti pomen družbenih vplivov na dojemanje in izide poroda ter raziskati možne izboljšave babiške obravnave v  pred-, ob- in poporodnem obdobju. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda, s katero je bila izvedena analiza obstoječe strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, pridobljene s pomočjo metaiskalnika DiKul in podatkovnih baz PubMed, Cobiss in Science Direct. V drugem, tj. empiričnem, delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna metoda. Izvedeni so bili intervjuji z ženskami, ki so izpolnjevale vključitvene kriterije, z namenom pridobiti vpogled v njihova pričakovanja in doživljanje vaginalnega poroda ter ugotoviti morebitne razlike med njimi. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo deset žensk, ki so izpolnjevale naslednje vključitvene kriterije: starost najmanj 18 let, zgodovina enega samega vaginalnega poroda, od katerega je minilo najmanj šest tednov in največ leto, ter gestacijska starost novorojenčka ob rojstvu med 37. in 42. tednom nosečnosti. Razprava in zaključek: Za boljše doživljanja poroda je pomembno zagotoviti kakovostno, strokovno in pravočasno informiranje bodočih mater ter spodbujati odprto, spoštljivo komunikacijo med zdravstvenimi delavci in porodnicami. Tako se zmanjša razkorak med pričakovanji in resničnostjo, s čimer se ženskam nudi kakovostnejšo celostno obravnavo.</dc:description><dc:publisher>[M. Brulc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-28 07:46:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171531</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148823</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246864643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
