<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv nadnacionalnih politik boja proti terorizmu na regulacijo področja v izbranih državah</dc:title><dc:creator>Ložar,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javne politike</dc:subject><dc:subject>boj proti terorizmu</dc:subject><dc:subject>radikalizacija</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga analizira vpliv nadnacionalnih politik boja proti terorizmu na regulacijo tega področja v izbranih državah: Nemčiji, Franciji, Avstriji in Sloveniji. Osredotoča se na vprašanje, kako so nadnacionalne institucije, predvsem Evropska unija, oblikovale regulatorni okvir za boj proti terorizmu in kako so ga države članice prenesle v svoje pravne, institucionalne in operativne ureditve. Raziskava se posebej posveča primerjalni analizi učinkovitosti posameznih politik in preučuje, katere prakse bi bile lahko uporabne za nadaljnji razvoj javnih politik oz. javnopolitičnih strategij v Sloveniji.
Raziskava temelji na kvalitativni primerjalni analizi, podprti s teoretskimi pristopi Gupte (2012), Birklanda (2019) in teoretičnim konceptom »cikla oblikovanja javnih politik« (Howlett in Cashore, 2014). Uporabljene so bile metode analize zakonodajnih in strateških dokumentov, pregleda sekundarnih virov, študij primerov in štirih znanstveno-raziskovalnih intervjujev s strokovnjaki s področja nacionalne varnosti. Analiza je zajela šest ključnih področij protiterorističnih javnih politik oz. javnopolitičnih strategij: preprečevanje radikalizacije, zaščita in odpornost, kazenski pregon, preprečevanje financiranja terorizma, digitalna varnost in zunanjepolitično sodelovanje.
Ugotovitve kažejo, da nadnacionalni okvir EU pomembno vpliva na razvoj nacionalnih politik, pri čemer države z več izkušnjami s terorističnimi napadi na njihovem ozemlju razvijajo bolj intenzivne in centralizirane strategije. V Sloveniji so bili sprejeti ključni dokumenti, vendar so potrebne nadaljnje nadgradnje, zlasti na področju operativne koordinacije, zakonodajnih dopolnitev in digitalne varnosti. Naloga izpostavlja uveljavljene prakse iz tujih držav in podaja priporočila za izboljšanje slovenske strategije, ki bi povečala odpornost države in okrepila sodelovanje na nadnacionalni ravni.</dc:description><dc:publisher>[M. Ložar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-27 12:40:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171506</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 32:323.285(497.4:4-6EU)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18761</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249938435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
