Pomen organizacijske skrbi zase za preprečevanje izgorelosti in izčrpanosti zaposlenih na Centru za socialno delo GorenjskaJenko, Zala (Avtor) Mešl, Nina (Mentor) skrb zase v socialnem deluorganizacijske oblike skrbi zaseindividualne oblike skrbi zasesupervizijaintervizijaovire pri skrbi zaseSocialno delo je izjemno zahtevno, saj temelji na empatiji in pomoči ljudem v stiski. Kljub temu socialni delavci pogosto pozabijo nase, čeprav skrb zase spodbujajo pri svojih uporabnikih. Ta paradoks kaže na potrebo, da postane skrb zase del vsakdana tudi za strokovne delavce. Skrb zase postaja vedno pomembnejša tako na ravni posameznika kot organizacije. Ključno je zavedanje, da imajo organizacije pomembno vlogo pri prepoznavanju potreb in počutja svojih zaposlenih, pri zagotavljanju podpore ter ustvarjanju pogojev, kjer skrb zase ni privilegij, temveč del vsakdanje prakse. V svoji raziskavi se osredotočam na oblike skrbi zase, ki jih izvaja Center za socialno delo Gorenjska, ter na vlogo organizacije pri preprečevanju izgorelosti in izčrpanosti zaposlenih. Najprej predstavim pojem skrbi zase, tako v splošnem smislu kot z vidika socialnega dela, in ovire, s katerimi se strokovni delavci srečujejo pri njenem uresničevanju. Za boljše razumevanje opredelim sočutno izčrpanost, izgorelost in sekundarno travmo ter dejavnike, ki prispevajo k njihovemu nastanku. Poudarim pomen tako individualne kot organizacijske skrbi zase, zlasti supervizije in intervizije ter tudi drugih oblik organizacijske oblike skrbi zase. Rezultati raziskave kažejo, da so med pogostejšimi individualnimi oblikami skrbi zase fizična aktivnost, spanje, druženje in meditacija, medtem ko supervizija in intervizija izstopata kot ključni organizacijski obliki podpore. Druge organizacijske oblike skrbi zase, ki zagotovijo ustrezno delovno okolje, so prilagoditev nalog, izobraževanje, primeren delovni prostor in podporno vodstvo. Kombinacija neustrezne individualne skrbi in različnih organizacijskih dejavnikov povečuje tveganje za razvoj sočutne izčrpanosti in izgorelosti. Raziskava je kvalitativna, saj je metoda zbiranja podatkov spraševanje, merski instrument pa smernice za intervju.[Z. Jenko]20252025-08-27 09:00:06Diplomsko delo/naloga171485UDK: 364-43:159.94VisID: 51730COBISS_ID: 267564547sl